ERUDIO Blog

Ta dnevnik je last Flavie! XII.X.XV, Emona Danes zjutraj sem šla spet v šolo. Tja hodim zadnje leto, saj sem stara že 12. In letos sem se zaročila. Moj bodoči mož je star 56 let ime mu je Marcus in poročil se bo že 5ič. Vse njegove prejšnje žene so umrle, nekatere med porodom ali od izčrpanosti. Groza. Pa nimam izbire. Tako hoče tudi moj očka. Nanj sem pa zelo ponosna, ker je eden glavnih vojakov oz. nekaj takega, na vojsko se ne spoznam, saj naj se me to nebi brigalo. To je neumnost. V šolo hodim do 12. Leta, nato pa sem samo stroj za otroke in skrb za dom. Hvalabogu, da smo pri nas vsaj premožni, tako da imamo sužnje in usaj ne rabim delat pri hiši. Tudi Marcus ima veliko denarja in veliko hišo s termami. Pa vseeno, mislim da je slab človek. Na srečo se bom k njemu vselila šele naslednje leto. Tako da imam se nekaj časa da se imam lepo in se družim. Najbolj rada imam najboljšega Augustusa. Imam ga zelo rada. Zmeraj me spravi v dobro voljo in me nasmeji, pa tako zelo zelo lep je. Danes v šoli sva zelo razjezila našega učitelja, ki je izobražen suženj iz Grčije,saj sva se zabavala namesto sodelovala. Ampak hvalabogu sva oba iz premožnih družin in to nama precej pomaga. Augustus bo šolo nadeljeval še 1 leto, potem pa bo šel v vojsko, star je že 14 vendar je šel v šolo leto kaseje. Tega nočem, ker je tam res nevarno in veliko vojakov ne preživi. Po šoli sva šla skupaj v terme. Tam se zmeraj zabavava in delava neumnosti. Danes sva nekemu meščanu namesto dišečega olja podtaknila zelo smrdečo tekočino. Preklinjal je kot nor midva pa sva umirala od smeha. Pa še dobili naju niso, kot ponavadi. Po treh urah zabave v termah sva se odpravila domov. Spremil me je domov in mi poljubil na lice, bila sem najbolj srečna na svetu. Vendar ko sem prišla domov se mi je zmračilo, tam sta bila mama in očka ( ki sem se ga zelo razveselila, ker pride redko domov) in tudi Marcus. Določili so datum poroke. Tretji dan v prvem mesecu v mojem 14. Letu. Solze so se mi nabrale v očeh. To res ni pravično. Zakaj ne morem sama zbrati kdaj in s kom se poročim. Odšla sem v svojo sobo, ne da bi pojedla večerjo, čeprav sem bila zelo lačna. Bili so jezni, pa mi je prav vseeno, še ža šolo nebom nič naredila. Nic ni pravično, moj brat je šel letos v vojsko, Augustus gre kmalu in jaz sem zaročena z debelim Marucusom. Ampak jaz imam rada Augustusa. In vem da ima tudi on rad mene. Rada bi pobegnila z njim. Morda nekoč. III.I.XVII, Emona Danes se bom poročila. Z debeluhom Marcusom. Oblečena sem v čudovito belo obleko, ki sva jo z mamo sami izbrali in imam oranžno tančico. Žal mi je da se bom poročila z njim, do oltarja bi šla raje z Augustusom. Ampak on je že v vojski in jaz ga zelo pogrešam. Preden je šel mi je povedal da me ima zelo rad in me poljubil. Upam da je živ in zdrav. Tako zelo ga pogrešam in ko pride nazaj bova skupaj pobegnila, upam da me bo še imel rad. Čez 3 ure se bova z debeluhom poročila. Upam da bo šlo kaj narobe. No, zdaj sem Marcusova žena. Nemorem vrjeti, izgovorila sem zaobljubo- kadar si ti Gaj sem jaz Gaja. Potem smo imeli manjše slavje in nesel me je čez prag. Če bi sama stopila ali se z nogo dotaknila praga naj bi to prineslo nesrečo. Mislim da je to neumnost. Očka in mama sta zgledala zelo zadovoljna in ponosna. Ampak njima je vseeno kaj jaz čutim. Pa vseeno sem vesela da ju je vsaj nekaj razveselilo, saj je moj brat prejšnji mesec umrl v vojski. Tudi jaz sem bila zelo žalostna, bil je še tako mlad. Marcus mi je danes tudi že poskusil narediti otroka. In zdaj ga bom morala prenašati vsak dan, kot da sem njegova last in potem skrbeti za otroke. Potem sem šla v terme da se skopam in bila sem zelo žalostna. Prišla je sužnja, ki me je malo potolažila. Bila sem ji zelo hvaležna. Zdaj grem počasi spat. IV.VII.XVIII, Emona Stara sem šestnajst let in imam 7 mesečno hčerko. Imam jo zelo rada. Živimo v lepi hiši z termami in imamo 4 sužnje. Saj bi rekli, da živim lepo, ampak srečna pa nisem. Že 2 meseca sem noseča z drugim otrokom. Marcus ni ravno super mož, čeprav navzven tako izgleda. Ampak danes je prišel Augustus za 1 teden iz vojske. Bila sem presrečna. Takoj sem prišla do njihove hiše, ko je prišel domov. Objela sva se in jokala sem od sreče. Odšla sva na kosilo, kjer sva leže uživala v hrani. Potem sva šla skupaj v terme kot v dobrih starih časih. Povedal mi je veliko o življenju v vojski. Zdaj je na zelo pomenbnem položaju in hitro napreduje na višje. Boril se je v veliiko bitkah in znan je po svojem levjem pogumu. Zdi se srečen in tudi jaz sem srečna zanj, zelo. V termah sva bila dolgo in potem sva odšla na sprehod v mraku. V bližni term je zelo lep hrib z cerkvijo na vrhu. Najprej sva obiskala le to in bila je že tema. Stala sva ob nekem drevesu in rekel je da me je zelo pogrešal. Seveda sem mu rekla da sem tudi jaz njega. Bila je lepa svetla luna in pogledala sem ga v oči, ko me je poljubil. Seveda se je nadeljevalo v veliko več. Bil je najlepši večer mojega življenja. Po nekaj urah sem odšla domov in obljubil je, da se še vidiva in da se bo vrnil. Domov sem prišla srečna, a tam je stal Marcus. Nekdo me je videl z Augustusom, saj me je Marcus dal zasledovati nekemu sužnju. Seveda me je soočil s tem dejstvom in jaz nisem zanikala, nisem se ga bala. Povedala sem mu vse, kar se je nabiralo v meni zadnja leta. Udaril me je večkrat in mi rekel, da sem njegova žena in njegova last, da sem se poročila z njim, ter da nimam izbire, ter naj nebom razočaranje njemu ter staršem. Moja hči je jokala in sužnja jo je odnesla stran. Marcus je vpil še naprej ter me še nekajkrat udaril. Potem sem šla zopet v naše terme ter se skopala in si izmila nekaj ran, ki mi jih je prizadejal. Bolelo me je in vedela sem da me Marcus nebo več spustil z oči. Vem, da sem obsojena da živim z njim in izplnjujem dolžnosti, ki naj bi jih imela žena premožnega prebivalca Emone. Nevem kaj bom storila, ampak tako nočem živeti. Hočem, da se nekaj spremeni in da imaju tudi ženske več besede pri temu, s kom se želijo poročiti in imeti otroke. Odšla sem še do hčerke in jo poljubila za lahko noč. Njo imam res rada, pravi mali sonček je. Čas je da grem spat in nato nadaljujem svoje življenje, kakršno mi je pač usojeno. Vendar bom imela najraje Augustusa. In poskrbela bom, da bodo moji otroci srečna, to je moja dolžnost. Flavia je umrla ob porodu drugega otroka, fantič pa je preživel. Njen dnevnik, ki ga je pisala vsak dan je dal moč veliko ženskam, čeprav se takrat nič ni spremenilo, se je nekaj žensk le poročilo z moškimi, ki so jih imele rade. Tudi njena hči se je poročila z človekom, ki ga je imela rada in njen sin je bil pogumen vojak na vodilnih mestih. Oba sta zaničevala Marcusa in ga obtožila za mamino smrt, Marcusa pa je Augustus kasneje zastrupil s pomočjo sužnje, kar pa ni bilo nikoli dokazano. Augustus se je poročil, pa vendar nikoli ni pozabil Flavie. Avtorica: T. M.  

V septembru 2015 smo se dijaki prvega, drugega in tretjega letnika gimnazije Erudio udeležili športnega tabora v CŠOD Bohinj, kjer smo se preizkusili v mnogih športnih dejavnostih in pridobili nove izkušnje ter raziskovali okolico gorskega jezera. Ob prihodu smo se razdelili v dve skupini, saj nas je čakal pester program aktivnosti: lokostrelstvo, veslanje, plezanje, kolesarjenje ... Prvi dan se je ena skupina podala na raziskovanje Bohinjskega jezera s kajaki, dijake druge skupine pa je čakalo lokostrelstvo. Pri tej dejavnosti nas je mentor najprej seznanil z razvojem lokostrelstva od začetkov in vse do danes, nato pa nas je naučil pravilne tehnike streljanja z lokom. Med streljanjem v tarčo smo kmalu vsi usvojili tehniko, zato smo pred koncem organizirali še tekmovanje. Ker nam je pred večerjo ostalo še nekaj časa, smo se odpravili raziskovat okolico Bohinjskega jezera. Po dobri in zasluženi večerji nas je čakalo zanimivo predavanje o ledeniškem nastanku Bohinja in okoliških gorovij, naravnih znamenitostih ter zaščitenih rastlinskih in živalskih vrstah v okolici Bohinja in Triglavskega narodnega parka. Predavanje so popestrile številne legende, ki krožijo o Bohinju in mu dajejo poseben pečat. Ena izmed njih je tudi znana legenda o zlatorogu. Naslednja dva dneva smo tako kot prvega preživeli v športnem duhu in neokrnjeni naravi. Najprej smo se pogumno podali do naravne plezalne stene pod Skalco, kjer smo se vsi preizkusili v plezanju. Druga skupina se je medtem odpravila s kolesi do Bohinjske Bistrice in uživala v čudoviti naravi okoliških gora. Čeprav smo bili v Bohinju v jesenskem času, ko temperatura jezera ni najprimernejša za kopanje, je pred večerjo nekaj najpogumnejših dijakov s profesorjem na čelu skočilo v mrzlo Bohinjsko jezero. Zadnji večer smo preživeli brez mobilnih telefonov vsi skupaj v sobi za druženje, saj nas je naš animator izzval, da smo se preizkusili v različnih spretnostih. Učili smo se žongliranja, različnih cirkuških trikov, se preizkusili v miselnih igrah in igrah z vrvmi … Vsi smo se imeli lepo, saj smo skupaj preživeli zelo zabaven večer. Vse prehitro je prišel zadnji dan našega tabora. Zjutraj nas je pričakalo sonce, zato smo se po zajtrku odpravili peš do vasi Stara Fužina, kjer smo si ogledali planšarski muzej in izvedeli vse o planšarjih v naših krajih. Kmalu je bil čas za odhod, saj nas je šolski zvonec klical nazaj v šolske klopi. V Bohinju smo preživeli kratke, a lepe in nepozabne trenutke.   Napisali: Maja Stražar in Karolina Jelenc