Matura ni samo preverjanje znanja. Je tudi preizkus organizacije, prenašanja stresa, samozaupanja in sposobnosti, da ostanemo mirni tudi takrat, ko je vsega preveč.
Priprava, da bomo na maturitetni dan čim bolj osredotočeni, se začne že veliko prej. Bistvenega pomena je namreč angažiranost in dobro strukturirano učenje.
Veliko dijakov reče, da se učijo veliko – kar je morda res: učijo se dolgo, ne pa učinkovito. Tri ure “gledanja zapiskov” pogosto pomeni manj kot 45 minut aktivnega učenja. Možgani si informacije namreč bolje zapomnijo, ko jih prikličemo iz spomina, ne ko jih samo ponovno preberemo. Zato so ene najboljših priprav na ocenjevanje znanja:
- reševanje starih pol, testov, delovnih listov,
- glasno razlaganje snovi ali
- pisanje kratkih povzetkov brez pomoči zapiskov.
Takšne strategije zahtevajo manj časa in so hkrati tudi bolj učinkovite.
Dobra vaja je tudi učenje v 45-minutnih sklopih – toliko namreč traja ena šolska ura oziroma večina testov. S tem možgane navajamo na koncentracijo v realnem časovnem okvirju. Primer:
- 45 minut osredotočenega dela,
- nato 10 minut odmora,
- ponovitev naučenega
- šele nato nov sklop gradiva
Tak način je pogosto učinkovitejši kot večurno sedenje za mizo ob hkratni uporabi telefona, tablice, računalnika… Poleg tega zmanjšuje občutek preobremenjenosti, saj je cilj bolj konkreten: zdržati in delati kakovostno eno šolsko uro.
Ne smemo pa pozabiti tudi na spanje; med spanjem namreč pride do procesa konsolidacije, v katerem se informacije iz kratkotrajnega spomina začnejo pomikati v dolgotrajni spomin. Bolj kot je naš spanec kakovosten in količinsko zadosten – uspešnejši je ta proces. Možgani torej ob zadosten in dobrem spanju nekaj učenja pravzaprav naredijo kar sami!
Kljub dobri pripravi na ocenjevanja znanja, pa pred in med njimi veliko dijakov občuti tesnobo. To je običajno in če nam je za oceno mar, tudi pričakovano. Težava nastane, ko strah postane tako močan, da “blokira” razmišljanje in je ocena na koncu odraz strahu, ne pa znanja. Zelo enostavna, a hkrati koristna tehnika je t.i. ”miselni umik”: Če med ocenjevanjem znanja začutimo močno razbijanje srca in večanje strahu:
- pisalo odložimo,
- se naslonimo na stol,
- zapremo oči,
- počasi vdihnemo za 4 sekunde,
- in izdihnemo za 6 sekund,
- to ponovimo 3x.
Nato odpremo oči in se ponovno lotimo reševanja.
Tako sprostitveno tehniko je smiselno uporabiti tudi med učenjem (in seveda v drugih situacijah, ki so nam stresne).
Predvsem pa je potrebno imeti v mislih, da matura ni pokazatelj naše vrednosti. Je pa pokazatelj naših sposobnosti in našega načina razmišljanja – načina soočanja z duševnimi obremenitvami. Naj bo slednje čim bolj kakovostno, strukturirano in učinkovito!
Avtor: Meta Hunjet, profesorica psihologije
