“Enkrat bom nadaljeval/a študij.”
Ta stavek ima datum izteka, ponavadi vsako leto znova, nekje konec avgusta, ko se prijavni roki zaprejo in odločitev spet čaka na naslednje leto.
Nihče si tega ne reče iz lenobe. To si lahko rečete, ker imate poln delovnik, vodite projekte, imate treninge in druge obveznosti, delata na osebnih projektih, prioriteta vam je družina itd.
A vseeno nekje vmes čutite, da manjka en del sebe, ki ga še niste dokončali.
V tem se lahko najdete tudi tisti, ki se pravzaprav odločate prvič.
Pravkar ste zaključili z maturo in stojite pred vprašanjem kam se vpisati v prvi letnik. Pri vas glavno vprašanje ni ”kdaj” ampak ”kam”.
Obe situaciji imata isti rok. Oboje zahteva isto stvar: da se odločite, preden se odločitev sprejme sama, z zamudo.
Kdaj postane “enkrat” preveč pozno
Odlašanje ni neodločnost. Je matematika: danes se zdi, da je časa še dovolj, do 27. avgusta, ko se prijavni rok na ERUDIO Visokošolsko središče zapre.
Tisti, ki prijavo oddajo zgodaj, dobijo nekaj, česar tisti tik pred rokom nimajo: čas.
Dovolj časa, da se prizna vse, kar so se v teh letih dela in izkušenj že naučili, postopek priznavanja predznanja ni formalnost, ki jo rešite čez noč. In čas, da se dogovorite za urnik z delodajalci, trenerji ali ostalimi deležniki, preden postane to nujen klic v paniki teden pred prvim predavanjem.
Vse to je razlika med “sem se odločil in urejeno je” in “upam, da bo nekako šlo.”
Ker gre za pomembno odločitev, pa vam z veseljem pomagamo.
O programu, o študiju ob delu, o vsem, kar vas dejansko zanima.
