Telefon je obrnjen z zaslonom navzdol. Zvok je izklopljen, obvestila ne prihajajo in med učenjem se ga ne dotaknete niti enkrat.

Tehnično vas ni zmotil.

Toda ali to pomeni, da ga niso zaznali tudi vaši možgani?

Raziskave kažejo, da odgovor ni povsem preprost. Telefon na mizi nam ne »izklopi možganov«, lahko pa zasede del omejenega miselnega prostora, ki ga potrebujemo za pomnjenje, računanje in povezovanje novih informacij.

Najbolje so se odrezali tisti, ki telefona niso imeli v prostoru

Raziskovalci Univerze v Teksasu so v dveh eksperimentih spremljali skoraj 800 uporabnikov pametnih telefonov. Zanimalo jih je, ali lahko že bližina naprave vpliva na naše miselne sposobnosti, tudi kadar je ne uporabljamo.

V prvem eksperimentu je sodelovalo 548 študentov, ki so jih razdelili v tri skupine:

  • prva je telefon položila na mizo,
  • druga ga je pospravila v žep ali torbo,
  • tretja ga je pustila v drugem prostoru.

Vsi telefoni so bili utišani, udeleženci pa jih med reševanjem nalog niso uporabljali.

Rezultat?

Najbolje so se odrezali tisti, katerih telefoni so bili v drugem prostoru. Najslabše pa tisti, ki so jih imeli na mizi.

Še bolj presenetljivo je, da udeleženci večinoma niso imeli občutka, da razmišljajo o telefonu. Raziskovalci so zato sklepali, da lahko že njegovo nezavedno ignoriranje porabi del omejene miselne zmogljivosti.

Pojav so poimenovali »brain drain« oziroma odtekanje miselne zmogljivosti.

Toda poznejše raziskave so pokazale bolj zapleteno sliko

Bi morali torej med učenjem telefon vedno pustiti v drugem prostoru?

Ne nujno.

Meta-analiza iz leta 2024, ki je združila 56 raziskav in podatke 7.093 udeležencev, je pokazala, da so bile prve ugotovitve nekoliko pretirane.

Statistično značilen negativen učinek prisotnosti telefona so raziskovalci potrdili samo pri delovnem spominu. To je sposobnost, ki nam omogoča, da informacije za kratek čas zadržimo v mislih in jih uporabimo pri učenju, računanju, pomnjenju navodil ter povezovanju novih informacij.

Pri drugih preučevanih miselnih sposobnostih skupnega negativnega učinka niso potrdili.

Telefon na mizi torej ne povzroči splošnega upada naših sposobnosti. Lahko pa nekoliko zmanjša miselni prostor, ki ga potrebujemo prav pri zahtevnejših nalogah.

Učinek je manjši, kot so nakazovale prve raziskave, in ni pri vseh ljudeh enak. Raziskave zato ne dokazujejo, da telefon vedno ovira vsakogar. Kažejo pa, da njegova bližina pri nekaterih ljudeh in določenih nalogah lahko pomeni dodatno mentalno obremenitev.

Preprost preizkus pred naslednjim učenjem

Naslednjič, ko se boste pripravljali na izpit, pisali seminarsko nalogo, predelovali zahtevnejšo snov ali delali, naredite majhen preizkus.

Prvih 30 minut imejte telefon na mizi. Nato ga za enako dolgo obdobje pustite v drugem prostoru.

Opazujte:

  • kako hitro se poglobite v delo,
  • kolikokrat vam misli odtavajo,
  • koliko vsebine si pozneje zapomnite,
  • ali sežete po telefonu, ne da bi se tega sploh zavedali.

Morda razlike ne boste opazili. Morda pa boste ugotovili, da vas telefon najbolj zmoti prav takrat, ko ne naredi ničesar.

Viri
  • Ward, A. F., Duke, K., Gneezy, A. in Bos, M. W. (2017). Journal of the Association for Consumer Research, 2(2), 140–154.
  • Hartmann, M., Martarelli, C. S., Reber, T. P. in Rothen, N. (2020). Consciousness and Cognition, 86, 103033.
  • Parry, D. A. (2024). Media Psychology, 27(5), 737–762.