Mesec marec ni le znanilec pomladi, temveč tudi mesec, ko obeležujemo dan žena, materinski dan in dan mučenikov. Preberite, kako izobraževanje doživljajo mamice in očetje v različnih ERUDIO programih.

ERUDIO gimnazija

Na ERUDIO gimnaziji smo se pogovarjali s Karin Petrina, mamico Svena, dijaka 1. letnika, in očetom Igorjem Viriantom, ki z navdušenjem spremlja športne uspehe naše izjemne dijakinje Maše.

1. Gospa Petrina, zakaj ste se odločili, da Svena zaupate ERUDIO zasebni gimnaziji?

Odločitev, da Svena zaupamo ERUDIO zasebni gimnaziji, je bila najprej predvsem v tem, da so imeli lepe in dobre izkušnje s šolanjem že nečaki. Osebje ima velik posluh za dijake, šola pa različnim dijakom ponuja veliko prilagoditev.

2. Kako kot mami gledate na obdobje odraščanja?

Na obdobje odraščanja gledam kot na pomemben del razvoja mladostnika, ki vpliva na družinsko življenje in komunikacijo. Z zgledom, zaupanjem ter preverjanjem se krepi samozavest in občutek odgovornosti ter samostojnosti.

3. Se vam zdi, da javni šolski sistem otroka preveč ukaluplja?

Javni šolski sistem otroku ne omogoča dovolj svobodnega in lastnega razmišljanja, kar se mi zdi za odkrivanje posameznih talentov slabo.

4. Kako pomemben dejavnik pri šolanju je za vas družina?

Družina je zelo pomemben dejavnik pri šolanju. Treba je uskladiti različne interese, hkrati pa omogočiti vzpodbudno okolje – tako doma kot pri šolanju.

5. S kakšnimi izzivi se soočate kot članica Sveta staršev?

Kot članica sveta staršev sem predvsem vmesni člen; s posredovanjem informacij ostalim staršem v oddelku ter sodelovanjem z razredničarko in vodstvom šole.

6. Katere vrednote mora imeti po vašem mnenju dijak ERUDIO zasebne gimnazije?

Dijak ERUDIO gimnazije mora imeti delovne navade, spoštovati vrednote in biti dober ter sočuten človek.

Pogovor z očetom Igorjem Viriantom

1. Gospod Viriant, Maša je vrhunska športnica, tenisačica. Kje trenutno trenira?

V letu 2019 smo začeli razmišljati kako naprej. Iskali smo različne možnosti tako v Sloveniji kot v tujini. Do poletja 2020 smo med drugim obiskali tri teniške akademije po Evropi. Po dveh obiskih akademije oziroma teniškega centra Piatti je Maša s strani vodstva akademije v juliju 2020 dobila priložnost za tako imenovan testni teden, kjer so jo ocenjevali vključno z lastnikom Ricardom Piattijem. Konec julija je s Piattija prispelo obvestilo, da je Maša sprejeta v njihovo akademijo, kar nas je presenetilo, saj v Piattiju letno trenira maksimalno le 40 najbolj nadarjenih mladih teniških igralcev iz vse Evrope in Mašo je doletela ta čast. Prepoznali so njen potencial in dobila je priložnost. Časa za odločitev pa je bilo le do konca avgusta, torej dober mesec dni. Seveda je bilo to obvestilo poleg veselja in navdušenja za vse nas tudi šok … Po temeljitem premisleku, Maša je imela pri tem seveda ključno vlogo, smo izziv sprejeli in Maša se je s svojo mamico konec septembra 2020 preselila v Bordighero, kjer se nahaja Piatti center. Štart v akademiji se je potem prestavil za mesec dni, in sicer zato, ker so bili zaradi pandemije covida ITF18 turnirji v Sloveniji prestavljeni iz avgusta na september, in dogovorili smo se, da te turnirje pred prihodom v akademijo Maša še odigra. 

Ta odločitev za našo družino ni bila lahka, saj so to življenjske poteze, vendar ima Maša svojo začrtano pot ter vizijo in pomemben ji je zgolj in samo napredek, zato smo se odločili, da sprejmemo izziv in ji omogočimo maksimalni razvoj. Njen edini cilj je, da postane PRO-igralka. Za ta cilj se je pripravljena odpovedati vsemu, kar že nekaj časa potrjujejo njena dejanja, in pripravljena je trenirati dan in noč kjer koli bo to potrebno. To je njeno poslanstvo in njeno življenje. Torej, septembra 2020 se je Maša podala na samostojno profesionalno pot v tujino, v Bordighero v teniški center – akademijo Piatti. Po preteku enega leta smo v mesecu avgustu 2021 na podlagi obojestranskega interesa za nadaljnje uspešno sodelovanje pogodbo s Piatti centrom podaljšali …

2. Zakaj ste se odločili, da Mašo zaupate ERUDIO zasebni gimnaziji?

Zavedanje, da je izobrazba za mladega človeka ključnega pomena za življenje, je bil tudi eden izmed naših ključnih izzivov v celotni zgodbi. Razmišljali smo, kako bi se lahko Maša uspešno izobraževala ne glede na dejstvo, da fizično ne bo prisotna v Sloveniji. Iskali smo različne rešitve, od šolanja v tujini, do možnosti šolanja na daljavo. Pri tem je bila ena izmed opcij tudi ERUDIO zasebna gimnazija. Po obisku pri ravnateljici ga. Barbari Fortuna, kjer smo dobili ogromno ključnih informacij, predvsem pa dober občutek razumevanja sočloveka, smo se odločili za šolanje na daljavo (on-line) na ERUDIU. Naj povem, da je imela glavno vlogo pri tej naši odločitvi prav ga. B. Fortuna, saj zelo dobro razume življenje mladih športnikov, njihovo predvsem časovno stisko in dejstvo, da se morajo dijaki znajti sami, saj morajo vso snov predelati sami. Njena vizija in sprejemanje optimalnih rešitev oz. kompromisov med življenjem športnika in dijaka sta nas prepričali. Da je bila odločitev prava, lahko po letu in pol sodelovanja potrdim s prve roke. Pripravljenost za pomoč, razumevanje in časovna prilagajanja profesorjev za izvedbo izpitov (Maša je vse profesorje spoznala preko Zooma, ko je delala prvič izpit), so ena izmed najbolj pomembnih dejavnikov za čim bolj tekoč in seveda uspešen potek šolanja. Če tudi razredniki sledijo tej viziji in so fleksibilni ter vedno pripravljeni pomagati, tako kot Mašina razredničarka ga. Ana Rotovnik Omerzu, potem je zaokrožena celota. In vse to omogoča zasebna gimnazija ERUDIO oz. njeno vodstvo. 

3. Maša ni le vrhunska športnica, pač pa tudi odlična dijakinja. Kako ji to uspeva?

To se večkrat sprašujeva tudi midva z ženo Natašo. Resnično občudujeva to njeno organizacijo oz. sistem dela in zagnanost. Njen urnik je zelo naporen, saj večina svojega časa preživi na akademiji (približno 8 ur dnevno – brez odmora za kosilo, razen nedelje, ko je prosta, če ni na turneji). Poleg obveznosti na akademiji ima še doma svoj protokol razteznih vaj in dodatne fizioterapije, tako da je časa za učenje dejansko zelo malo. Seveda je tukaj še izziv utrujenosti, saj je fizično njeno telo utrujeno in je učenje tudi zato močno oteženo. Velikokrat se zgodi, da jo Nataša dobi, da zadrema »z glavo na mizi«, ko stopi v njeno sobo, kjer se uči, pa naj bo to med odmorom ali pa zvečer. Tisti, ki to ne poizkusi oz. ne živi ob takem tempu otroka športnika, si kaj takega ne more predstavljati, kaj šele razumeti. Tudi midva z ženo nisva, dokler tega nisva doživela. 

Dodatna težava je bila tudi v tem, da je »bila« Maša perfekcionist (še vedno je), saj nobene stvari ne želi narediti na pol. In tukaj je naletela dobesedno na zid, saj ji časovno ne znese, da bi se za vsak predmet pripravila »prfekt« in s tem se je tudi morala soočiti. Seveda ne more iz svoje kože in se vedno poskuša pripraviti najbolje, kot je možno, morala pa se je sprijazniti, da v šoli ne obstajajo samo petice in da je ključno to, da zadeve razume, pridobi osnovno širino znanja za nekoliko manj pomembne teme in da je izpit opravljen tudi, če to ni z odliko. Da je vse to nekako sprejela, je bilo potrebno več kot leto dni, še vedno pa si bo prizadevala, v to sem prepričan, da bo čim bolj potešila svojo dušo in zadovoljstvo, saj je to del njenega karakterja.

4. Kako je biti starš tako uspešni športnici?

Težko in lahko, oboje hkrati. Koliko odpovedovanja, koliko žrtvovanja in težkih trenutkov preživi vsak športnik, ki želi nekaj doseči, to je občudovanja vredno. Večkrat sem se ob pogledu na Mašino utrujenost in izčrpanost zamislil in se vprašal, je vredno? Vendar me njena strast in pozitivna energija do stvari, ki jih počne najraje, ter želja po napredovanju in uspehu vedno znova prevzamejo, tako da danes trdno verjamem, da je vredno. Najtežje je, ko pride do poškodbe, ki so, žal, sestavni del življenja vsakega športnika. Maša je trenutno v zelo težkem obdobju, saj se je lani hudo poškodovala (Psoas mišico) in je že skoraj pol leta izven pogona. 11. marca ima sedaj kontrolo in upamo, da se bo lahko vrnila nazaj tja, kjer je najraje, torej na treninge, igrišča in turnirje. Ko vidiš svojega otroka, kako bi želel trenirati in napredovati, pa ne more, ker mu telo tega ne dopušča, je zelo težko oz. mučno. Verjamem pa, saj poznam svojo hčerko, da se bo kljub veliki časovni izgubi v teniško karavano vrnila še močnejša. 

Lahko pa zato, ker vidim in slišim nekatere starše, kakšne izzive imajo s svojimi najstniki oz. »teenagerji«.  Od preživljanja velikega število ur na telefonih, družbenih omrežjih, igricah in podobno, do težav z najstniškimi preizkušnjami – takšnimi in drugačnimi, druženji v različnih neprimernih družbah in podobno. Tega pri športnikih, ki imajo povsem drugačno razmišljanje in cilje, starši ne doživljamo. To nam je prizaneseno. Vsak vrhunski športnik, tudi v zgodnjih letih, kot je sedaj Maša, ima svoj fokus, postavljene cilje in sledi svoji začrtani poti, kjer pa ni prostora za neumnosti, če se lahko tako izrazim. Pri tem smo starši športnikov lahko bistveno bolj mirni.

5. Katere vrednote mora imeti po vašem mnenju vrhunski športnik?

Vrhunski športnik mora v prvi fazi v svojem početju uživati in vse delati z veseljem in dušo. Mora biti sto odstotno predan svojim zastavljenim ciljem, saj je pot vsakega vrhunskega športnika strma in trnova. Na tej poti so vedno vzponi ter padci in zato so popolna predanost, disciplina in želja po napredku nujni. Vrhunski športnik mora imeti visoko raven samodiscipline, mora biti vztrajen in trmast, saj mora večkrat iti preko sebe. Vsekakor je ključno, da verjame vase in v svoj tim. Seveda pa je zelo pomembna tudi psihološka pripravljenost. Kolikšne pritiske je sposoben prenesti in kako se pod največjimi pritiski odziva. Vsak športnik je izpostavljen velikim pritiskom tako na igrišču (pri tenisu) kot tudi izven in psihična stabilnost velikokrat odigra ključno vlogo. Odlično je tudi, če ima dobro predstavo, da so vizualizacije čim lažje ter uspešne.

6. Kaj bi sporočili vsem mladim, ki se odločajo med športom in šolskimi obveznostmi? 

Moj pogled na ta segment je povsem enostaven in jasen. Izobrazba vsakega vrhunskega športnika je nujna. Po mojem prepričanju ne gre za odločitev med športom in šolskimi obveznostmi, temveč za obvezno harmonijo. Potrebno je najti rešitev – pot, ki poleg osnovne dejavnosti vsakega športnika, ki mu pobere večino časa, omogoča tudi izobraževanje.

Tukaj ne gre samo za čas po zaključeni karieri, ali pa morda smoli in kakšni težji poškodbi ter predčasni zaključitvi kariere, temveč za splošno razgledanost in izobraženost vsakega vrhunskega športnika. Kar poglejmo nekatere vrhunske športnike, ki ne znajo niti enega tujega jezika, kako se lahko blamirajo pred sedmo silo, ali pa nimajo niti osnovnega znanja in širine pogleda na svet. Torej, moje mišljenje je, da je vsaj osnovna izobrazba (5. stopnja) temelj za vsakega vrhunskega športnika.

Preberite tudi, kaj so o izobraževanju povedali udeleženci ERUDIO srednje šole, ERUDIO visoke šole in ERUDIO višje šole.

»Glede na to, da sem izbrala izobraževanje v online obliki, mi je usklajevanje šolanja in družine bistveno lažje. Izobraževanje na daljavo na ERUDIO mi nudi, da si lahko predavanja v obliki posnetka pogledam za nazaj, takrat v dnevu, ko imam čas, proti večeru ali takrat, ko je hčerka v šoli. Veseli me, da nudite tako možnost, saj si tako lahko sama razporejam svoj čas. Zadovoljna sem z zaposlenimi v referatu srednjih šol, saj mi vedno priskočijo na pomoč, ko jo potrebujem.«

Marina Kolenac, ekonomski tehnik, ERUDIO srednja šola

»Za študij na ERUDIO višji šoli sem se odločila, ker mi ponuja najboljše možnosti za usklajevanje med družino, službo in študijem. Kot mami dveh šoloobveznih otrok in enega predšolskega mi nemalokrat zmanjka časa, zato mi paket PREMIUM omogoča, da lahko pogledam predavanja za nazaj kadar koli. To je velika prednost, saj vestno spremljanje predavanj bistveno skrajša čas učenja. Ta način študija je ena mojih najboljših odločitev v življenju.«

»Pred covidom je bilo usklajevanje študijskih in družinskih obveznosti za mene in mojo družino lažje, ritem je bil usklajen (služba, družina, zvečer pa on-line študijske obveznosti). Epidemija covida, zaprtje šol, vrtcev in delo na domu ter nato še karantene so porušile ves sistem, saj sem morala vse obveznosti uskladiti na domu in je bil izziv. Sedaj, ko se je stanje umirilo, je spet vse lažje. Ni več zgodnjega vstajanja in študijske obveznosti lahko brez težav opravim v večernih urah s pomočjo spremljanja on-line predavanj ali s posnetki za nazaj. Brez take možnosti študija bi bilo za mene usklajevanje študijskih obveznosti neizvedljivo. Zaposleni na Erudio so zelo razumevajoči in tudi ni čutiti neprijetnosti, kadar se času on-line predavanj sliši otroški glas.«