Vem. Vsi stalno pametujejo, kako je treba študirati. Najbolj pametni so ponavadi seveda tisti, ki trenutno ne študirajo in se težko postavijo v vašo vlogo žonglerja med študijskimi, družinskimi in službenimi obveznostmi. Mnenja sem, da je naložba v znanje oziroma študij ena izmed najboljših odločitev vsakega posameznika. Dejstvo pa je, da študij ni nikoli enostaven; zahteva veliko časa, energije, pogosto tudi kar nekaj odrekanja. Vsaj na izrednem študiju, ki ga izvajamo na ERUDIO enotah, je le redko komu študij edina zadolžitev ali obveznost v življenju. Enako kot pri večini stvari  v življenju, nam tudi pri študiju nekaj leži bolj, nekaj manj, nekateri predmeti so nam izjemno zanimivi, pri drugih nam vsakič kar oči vleče skupaj. Ne glede na vse pa se mi zdi, da je nekaj nasvetov glede študija zelo praktičnih in uporabnih in lahko prispevajo k temu, da boste študij/šolanje zaključili čim prej.  

Iz zakladnice modrosti številnih strokovnjakov, predvsem pa iz svojih dolgoletnih izkušenj na področju izobraževanja odraslih sem izbrala naslednjih 7 modrosti.


Si vzamete 5 minut odmora od vašega študija, jih preberete in mi na koncu poveste, kako uporabne se zdijo VAM?

1. Motivacija –  imate jasno predstavo, zakaj ste se odločili za študij?

Kaj boste s študijem pridobili? Želite biti bogatejši za novo znanje in izkušnje, želite napredovati v službi, želite izvedeti več o področjih, o katerih ne veste dovolj?  Kar koli je že razlog, pomembno je, da imate jasno predstavo, zakaj ste se odločili za študij.


Zakaj je ta točka tako pomembna? Ker je jasen cilj, kaj želite doseči, ključni dejavnik vaše motivacije za študij. Če ne veste točno, zakaj te se sploh odločili za študij, vam bo motivacija precej hitreje padla, ko se vam bodo nalagale  študijske obveznosti. Vaša motivacija in jasen cilj bosta še posebej prišla do izraza v obdobju, ko se težje spravite za računalnik ali knjige.

2. Smiselno načrtovanje in organizacija dela 

Urniki vam omogočajo, da si obveznosti lahko načrtujete vnaprej. Označite si datume izpitov in roke za oddajo vseh obveznosti, potem pa naredite načrt, kako se boste lotili dela. Snov si organizirajte v manjše enote ali dele, skupaj z vsemi obveznostmi pa si jih napišite (na list, v računalnik, telefon) kot zadolžitve. Pri tem lahko uporabite kakšnega od modernih aplikacij, kjer je spremljanje načrtovanih in opravljenih nalog prav zabavno. Ne pozabite narediti kljukico vsakič, ko posamezen del oz aktivnost opravite. Opazovanje, kako se vam seznam obveznosti manjša, bo sigurno pozitivna spodbuda za nadaljnje delo. Pri načrtovanju bodite sicer optimistični, vendar hkrati tudi realistični, sicer boste slabe volje, če zaradi nerealne količine načrtovanih obveznosti niste mogli opraviti vseh. Če ste zadaj s snovjo ali študijem, si ne belite las s tem med sprehodom s partnerjem in otroci, namesto tega naredite načrt, kako boste zamujeno prinesli noter. 

Če imate prenatrpan urnik, razmislite, kaj trenutno res ji najbolj nujno in kdo bo lahko razumel, da morate nekaj odpovedati ker se pripravljate na pomemben izpit. 

Kratka vaja: pred uro študija si naredite si stolpec ‘planirano’ in zraven stolpec ‘opravljeno’, ki ga izpolnite po učenju, skupaj z vsemi motnjami. Na tak način boste najbolj realno ocenili, koliko lahko opravite v določenem času pa tudi, kaj so vaši glavni motilci.   

3. Rutina! Rezervirajte si določene termine in prostor samo za študij

Vsak ima svoj stil učenja, če je le možno, upoštevajte, kdaj in na kakšen način vam je najlažje študirati. Zgodaj zjutraj? Pozno zvečer? Večino predavanj, izpitov in verjetno tudi ostalih obveznosti v službi in doma imate znanih vnaprej – naredite iz tega neko stalnico, rutino. Na primer – vsak ponedeljek in četrtek so predavanja, ki jih ne želite zamuditi, za učenje pa si rezervirate čas v sredo in soboto popoldne. O tem se pogovorite tudi tudi svojimi bližnjimi  – partnerjem, otroci, prijatelji, starši in jih prosite, naj to v največji možni meri upoštevajo, da  v tem času ne računajo na vas. 

Pomembno je tudi, da si uredite prostor, namenjen študiju. To seveda ne pomeni, da morate imeti posebno delovno sobo samo za učenje. Bodite iznajdljivi in si naredite ‘pop up’ delovni prostor. Ta naj vsebuje čim več stvari, ki vam omogočajo osredotočenost in spodbujajo delovno energijo, na primer glasbo, ki vas motivira in vam daje energijo. Po študiju pa čim več stvari, ki vas spominjajo na učenje, pospravite. 

4. Imate ustrezno podporo?    

Ste svoje izobraževalne cilje in obveznosti jasno razložili tudi partnerju, otrokom, prijateljem, staršem? Razumejo, zakaj veliko časa ne morejo preživeti z vami? Ali pa vaš študij razumejo kot tekmeca za vaš čas? Ključno je, da razumejo, zakaj del časa v tem obdobju ni namenjen njim. Od svojih bližnjih v času študija potrebujete podporo, ne pa izgube dodatne energije z prerekanji, zakaj čas namenjate študiju namesto otrokom. Če je možno, poskusite partnerja, otroke vključiti v vaš študij, jim predstaviti kakšne vsebine na zanimiv način (ob tem seveda tudi vi ponavljate snov, dvojna zmaga torej). Peljite otroke pogledat šolo, da si predstavljajo, kako zgleda in jim razložite, da je znanje za vas pomembna vrednota, ki odpira mnoga pomembna vrata.  

5. Disciplina – najtežji del študija

Prav gotovo ena izmed težjih zadev je disciplina. Po mojem mnenju tudi najbolj kritičnih in odločilnih za uspešen študij. Plane imamo izjemne, potem pa… enkrat se nam ne da. Drugič imamo neke nujne obveznosti. Tretjič sicer v resnici nimamo nič nujnega, vseeno pa najdemo nek izgovor….  Pri disciplini pa je ključno prav to, da vztrajamo pri načrtu. Seveda se je precej lažje disciplinirati, če vemo, kaj študiramo oz se učimo, kar smo že obdelali v prvi točki – motivacija.   

6. Nagrada – ključni del študija 🙂

Ne pozabite se nagraditi za vsak dobro opravljeno obveznost ali izpit. Vključite v praznovanje svoje bližnje in jim zagotovite, da vsaka vaša mala zmaga – oddana seminarska naloga, opravjen izpit – pomeni korak k temu, da boste kmalu spet več časa lahko preživeli z njimi. 

7. Pragmatičen pristop k študiju

Sem zagovornik pragmatičnega pristopa k študiju in izobraževanju nasploh. Razmislite, katere vsebine oz predmeti so za vas najbolj uporabni in tja vložite večino energije in časa, da jih opravite res dobro in dobite vsa možna znanja, kar lahko. Pri predmetih in vsebinah, kjer se vam zdi, da je njihova uporabna vrednost za vas nižja, vseeno poskušajte najti določene prednosti ali pozitivne vidike. V te predmete  lahko vložite manj časa, še vedno pa pazite, da naredite vse obveznosti v rokih in da na izpit pridete dobro pripravljeni.
Preverite tudi, če lahko seminarske in projektne naloge med predmeti kakor koli povežete, predvsem pa se čim prej odločite, kaj boste pisali za diplomsko oziroma zaključno nalogo in začnite z osnutkom čim prej, da že med samim študij pridobite potrebne informacije, literaturo, znanja. Po zadnjem izpitu imate lahko nalogo že pripravljeno za oddajo in študija ne vlečete po nepotrebnem zaradi diplome oz zaključka. 

Bodite pošteni do sebe

Za konec pa še tole – bodite pošteni sami do sebe. Na študij ste se vpisali zaradi sebe, ne razmišljajte o najlažji poti in ne prepisujte seminarskih nalog iz interneta. V vsaki vsebini prav gotovo lahko najdete kaj tudi zase. Če vas določen predmet ne zanima dovolj ali menite, da za vas ni in nikoli ne bo uporaben, poiščite pozitivne stvari, ki vam jih znanje tega predmeta vseeno lahko prinese, če ne sedaj, pa v prihodnosti. Predvsem pa se vsake teme lotite z glavo, ne učite se snovi na pamet, temveč smiselno povezujte vsebine, področja in predmete. 

Vesela bom vaših komentarjev in predlogov, ki jih lahko skupaj z vašim mnenjem o prispevku oddate TUKAJ

Ana Rozman, ravnateljica ERUDIO višje šole