»Turno smučanje je užitek«. To je mantra, ki si jo ponavljaš, ko ti aprila nekje na sončnem pobočju pot lije v oči. Ali ko ti smuči na strmem pobočju vsak drugi korak zdrsnejo, ali ko tako piha, da imaš občutek, da te bo prevrnilo. Kljub vsemu je to zame najlepša oblika doživljanja hribov pozimi. Dobra družba, sneg, zrak in najboljši sendvič na svetu (v dolini ga, seveda, ne bi niti pogledala).

Turna smuka ni sprehod po Tivoliju!

Turna smuka ni sprehod po Tivoliju.

Vsekakor pa to ni sprehod po Tivoliju. Poleg opreme je potrebno imeti tudi ustrezno znanje in, seveda, močne noge.

In kaj sploh je turno smučanje? To je hoja s smučmi v gore in smučanje z njih v dolino, seveda izven urejenih smučišč. Načeloma velja, da je turno smučanje tam, kjer se lahko vzpenjamo na smučeh. Ko pa moramo za vzpon uporabiti cepine in dereze, govorimo o alpskem smučanju. Vendar je to ohlapna razlaga, saj je včasih bolj pomrznjeno in je tudi na manj strmih pobočjih potrebno smuči pritrditi na nahrbtnik in nadaljevati primerno opremljen.

Turno smučanje je samostojna oblika gorništva

Turno smučanje je vsako leto bolj množična dejavnost in je že dolgo časa samostojna oblika gorništva, začetniki (Francozi) pa so smuči uporabljali za premagovanje alpskih ledenikov na poti do stene, ki so jo preplezali, se vrnili pod steno in smučali v dolino.

Sama sem se za turno smučanje odločila, ker mi je hoja v gore  tudi pozimi predstavljala velik užitek, potem pa sem z zavistjo gledala tiste, ki so si na vrhu zapeli smuči in odvijugali v dolino. Mene pa je čakal sestop, povezan z udiranjem do zadnje plati v sneg.

Padci na glavo, salte in podobne akrobacije

Začetki so bili seveda težki. Nenadoma sem ugotovila, da ne znam več smučati, hoja s smučmi pa je bila smešnica zase. Padci na glavo v sneg, salte in podobno so bila stalnica na prvih turah. Kasneje, še posebno z novimi, širšimi smučmi, pa se je zadeva močno popravila, tako da je sedaj turno smučanje resnično užitek.

Freeride, turna smuka ali alpinistični smuk?

V tem času se je pojavil tudi nov način »turnega smučanja«, to je freeride oz. smučanje izven urejenih smučišč, za vzpon pa se uporabi žičniške naprave. Tako seveda lahko večkrat uživaš v pršiču. Sedaj se glede na snežne razmere odločamo za freeride ali pa turno smuko, če so razmere dobre, pa še za kakšen alpinistični smuk, ki jih je, seveda, po rojstvu otrok precej manj kot prej, saj se tam padci načeloma končajo precej slabo.

Irena Baraga, profesorica geografije in zgodovine na ERUDIO zasebni gimnaziji.