Klopi obstajajo v približno enaki obliki že okoli 200 milijonov let. Že stari Grki so jih opisovali kot škodljiva bitja. Na svetu so odkrili približno 850 vrst klopov. Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas so najbolj razširjeni ščitasti klopi vrste Ixodes ricinus in klopne bolezni, kot so lymska borelioza, klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza.
ŽIVLJENJSKI CIKEL
Življenjski cikel klopov Ixodes vključuje naslednje faze: larvo, nimfo in odraslo žival. Spolno združevanje (kopulacija) poteka pred hranjenjem s krvjo na gostitelju, kmalu potem samec umre. V naslednjih mesecih samica izleže od 500 do 5.000 jajčec v prst. Več tednov pozneje se izležejo larve. Več dni se hranijo na gostitelju, preden odpadejo in se preobrazijo v nimfe. Nimfe se hranijo na gostitelju – vretenčarju več dni, potem pa se preobrazijo v odrasle klope (imago).
V vsaki razvojni fazi klop potrebuje vsaj en obrok krvi gostitelja vretenčarja, da se razvije v naslednjo fazo. Odrasle samice pa obrok krvi potrebujejo, da lahko izležejo jajčeca. Za klope je značilen dolg življenjski cikel, zato so zelo učinkoviti rezervoar virusov. Mnogo klopov lahko brez hrane preživi celo leto dni ali več.
RAZVOJNE FAZE KLOPA

Faze razvoja klopa.
1: nehranjena nimfa,
2: s krvjo napolnjena nimfa,
3: nehranjen samec,
4: s krvjo napolnjen samec. Velikost odraslega samca klopa je približno 2,5 mm. Samci klopov se ne hranijo s krvjo, ampak z majhno količino tkivne tekočine.
5. nehranjena samica,
6: samica napolnjena s krvjo. Velikost nehranjene samice klopa je 3–4 mm.
MOŽNOSTI ZAŠČITE PRED KLOPI
Najboljša zaščita pred vbodom klopa je izogibanje njegovemu okolju. Klopi imajo najraje listnate in mešane gozdove z bogatim podrastjem. A ker domujejo tudi na vrtovih, travnikih, igriščih, sprehajalnih poteh in v parkih, se klopom praktično ni mogoče izogniti.
Zaščita z obleko
Ko se odpravljamo v naravo, uporabljajmo svetla oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogočajo, da bi se oprijeli. Tudi oblačila popršimo z repelentom, najbolje po robovih hlač, vrhu nogavic in ostalih mestih, kamor se klopi radi prijemljejo.
IZDELAVA DOMAČEGA NARAVNEGA REPELENTA
Potrebujemo:
- 50 mL destilirane vode,
- 50 mL alkohola ali vodke,
- 40 kapljic eteričnega olja (geranije, olja citrusov, limonske trave, citronele, sivke, cedre, pelargonije, evkalipta ali čajevca). Lahko mešate različna eterična olja.
Priprava: Sestavine vlijemo v stekleničko z razpršilko in pretresemo.
Uporaba: Pred sprehodom v gozd razpršimo repelent po obleki, čevljih in laseh.
Vesna Švab, profesorica kemije in biologije na ERUDIO zasebni gimnaziji.