Naravni antidepresiv:
Svetloba, indikator življenja in dobrega počutja.

Prihaja obdobje toplejših temperatur (maj nam je sicer letos povsem aprilsko zagodel), ki nas vabijo na prosto. Sončna svetloba nas pritegne, da odpremo okno in vdihnemo sveži zrak. Spomladansko sonce nas spodbuja k vse večji aktivnosti in povzroči, da ima začetek pomladi neposreden vpliv na človeško telo in posredno deluje tudi kot naravni antidepresiv.

Izpostavljenost sončni svetlobi sproži v človeškem telesu več procesov. »Nisem depresivna, kadar je sonce«, »sonce me razveseli« in podobna prepričanja je pogosto slišati od ljudi okoli nas. In v tem je kar precej resnice. Sončni žarki imajo različne učinke tako na telesno kot psihično počutje ljudi.

Dvig spomladanskih temperatur vpliva tudi na vedenje in razmišljanje ljudi. Ko pospravimo debela zimska oblačila, postanemo družabnejši in bolj odprti za svojo okolico. Toplina sonca vpliva na povečanje sodelovalnosti in pozitivne naravnanosti. Odnosi med ljudmi se izboljšajo in zdi se, da se dobra volja nalezljivo širi med ljudmi. Sodbe in prepričanja ljudi postanejo pozitivnejša.

Spomladansko sonce naj bi imelo vpliv tudi na povečano spolno slo.

Sončna svetloba podnevi in tema ponoči sprožita dva popolnoma različna procesa v našem telesu. Naše telo zaradi teme prične s procesom sproščanja hormona melatonina, ki nam pomaga, da zaspimo oz. postanemo zaspani.

Sončna svetloba vpliva na povečanje nevrotransmiterja, imenovanega serotonin, ki ga pogosto imenujemo kar hormon sreče.

Po drugi strani dnevna  svetloba, še posebej sončni žarki in modrina neba, požene proces sproščanja hormona serotonin, ki je odgovoren za dobro počutje, občutek mirnosti ter zbranosti. Poleg serotonina se s pravilnim in odgovorim izpostavljanjem sončnim žarkom prične tudi proces ustvarjanja vitamina D (za to so odgovorni UV-B žarki, ki sprožijo ustrezne procese v naši koži). Posredno torej sončni žarki in modro nebo vplivajo na naše telo kot naravni antidepresiv.

Serotonin

je kot glasnik sreče odgovoren za številne kompleksne procese v človeškem telesu. Povečuje splošno dobro počutje in optimizem. Višja koncentracija serotonina vpliva tudi na zmanjšanje depresivnih simptomov in anksioznosti. Pomembno vlogo ima tudi pri uravnavanju ritma spanja, občutka sitosti in uravnotežene prebave.

Pomanjkanje serotonina je povezano z depresijo, negativnimi občutki, obupanostjo, prekomerno utrujenostjo in celo z agresivnostjo.

Serotonin je v manjših količinah prisoten tudi v prehrani, nahaja se v živilih, kot so banane, ananas in čokolada, vendar na žalost na tak način zanemarljiva majhna količina preide iz krvi v možgane. Obstaja način, kako sprožimo večje nastajanje oz. sproščanje serotonina v telesu, ki ni priporočljiv, saj kliče po vnosu večje količine ogljikovih hidratov ob istočasnem nizkem vnosu maščob.

Vitamin D je pomemben za imunski sistem, tvorbo kosti, zob in mišic.

Poleg tega lahko preventivno deluje proti raku in kroničnim boleznim, kot je osteoporoza. V Evropi je sončna svetloba dovolj intenzivna za proizvodnjo vitamina D od meseca marca do oktobra v opoldanskem času. Pri tem ni dovolj, da so izpostavljeni le obraz in roke. Pomembno je, da si v spomladanskih in poletnih mesecih ustvarimo zadostno zalogo vitamin D, ki nastaja v podkožnem maščevju in nam omogoča, da v temnih zimskih mesecih preživimo brez pomanjkanja tega vitamina.
V hrani ga redko zasledimo, a se kot vitamin D3 nahaja v ribjem olju in jajčnem rumenjaku. Lahko ga zaužijemo tudi z mlekom, ki mu je dodan vitamin D. Seveda se v lekarnah dobijo preparati (predvsem v obliki pršila), ki vsebujejo vitamin D3, vendar moramo biti tudi pri vitaminu D zmerni pri uživanju.

OPOZORILO: Zaradi večmesečnega uživanja vitamina D v odmerkih, ki desetkrat presegajo priporočeno dnevno količino, se v krvi zveča koncentracija kalcija. Prvi simptomi so slabši tek, slabost, bruhanje, močna žeja, povečano odvajanje urina, šibkost, živčnost in visok krvni tlak.

Pozitivni učinki modrega barvnega spektra 

Modra spada med osnovne barve. V naravi se baha v sinjini modrega neba, ki se odslikava v vodi.

Fiziološki učinki modrine: umirja srčni utrip, zmanjšuje ritem dihanja, pomirja, spodbuja k umski aktivnosti, zbranosti itd.

Njene psihološke asociacije: jasno, sveže, lahkotno (barva atmosfere), zračno, oddaljeno, tiho itd.

Splošno o počutju v spomladanskem času

Ljudje, ki se veliko in redno gibljejo na svežem zraku tudi v zimskem času in uživajo svetlobo, imajo v spomladanskem času manj težav in niso nagnjeni k spomladanski utrujenosti. Največ težav s spomladansko utrujenostjo imajo ljudje, ki ostanejo v zimskem času v stavbah in preživijo malo časa na svežem zraku. Nekateri trdijo, da si izčrpajo zaloge serotonina, kar vodi v nastanek spomladanske utrujenosti. Simptomi spomladanske utrujenosti so izčrpanost, utrujenost, zaspanost in brezvoljnost. Pri nekaterih se pojavljajo tudi večja občutljivost na vremenske spremembe, omotičnost, razdražljivost, glavoboli in včasih celo bolečine v sklepih. Vse to so tipični simptomi spomladanske utrujenosti, ki se običajno pojavi v sredini ali proti koncu marca in traja vse tja do sredine ali celo do konca aprila. Spomladanska utrujenost lahko traja do štiri tedne. Če simptomi v štirih tednih ne izzvenijo, je treba obiskati zdravnika.

Boljše počutje ni edini razlog za odgovorno uživanje pod modrim nebom v soju sončnih žarkov

Posledice povečane sončne svetlobe ne vplivajo samo na prosti čas posameznika, vpliv pozitivnih učinkov se kaže tudi na delovnem mestu. Svetloba dokazano spodbuja zmožnosti boljše koncentracije, kar ima pozitivne učinke na uspešnost ljudi. S pravilnim ravnanjem lahko tudi ljudje nagnjeni k depresivnim stanjem, brez jemanja antidepresivov, na naraven način izboljšajo počutje in se izognejo temačnim dnem (pri močnih oblikah depresije je kljub vsemu nujen obisk zdravnika).

Pomanjkanje sončne svetlobe naj bi po nekaterih študijah namreč pomenilo tudi povečanje rizika za nastanek določenih rakastih obolenj:

• rak debelega črevesja
• rak na jajčnikih
• rak trebušne slinavke
• rak prostate
• Hodgkinov limfom

Nekatere začetne študije pa so pokazale primarne povezave med sončno svetlobo in možnim načinom zdravljenja nekaterih bolezenskih stanj, kot so:

• revmatoidni artritis
• sistemski lupus erytematosus
• vnetna črevesna bolezen
• tiroiditis

Še vedno velja, da je tako kot pri vseh ostalih stvareh tudi uživanje na soncu koristno in potrebno le v zmernih količinah. Pretirano izpostavljanje sončnim žarkom je škodljivo. Tudi spomladansko sonce je lahko v prevelikih količinah škodljivo in povzroča opekline. Zato se je ob daljšem izpostavljanju soncu treba zaščititi.

Pred spomladanskim soncem moramo zaščititi tudi oči, še posebej kadar smo v bližini svetlih površin, jezer in morja. Dolgoročno lahko UV-žarki povzročijo nepopravljivo škodo na očeh, zato se je treba zaščititi s primernimi sončnimi očali.

Za  doseganje pozitivnih učinkov “sončne terapije” in “terapije modrega neba” zadostuje od 5 do 15 minutna izpostavljenost soncu in to le 2 do 3 krat na teden.

Spoznanja o pozitivnih učinkih sončne svetlobe se že nekaj časa upoštevajo v sodobni arhitekturi, pri načrtovanju stanovanjskih in poslovnih objektov.
Naprednejša podjetja v zahodnem svetu dognanja o pozitivnih učinkih sonca upoštevajo tudi pri razporeditvi delovnega časa. Zaposlenim poleg malice omogočajo do 30 minut gibanja na prostem med 12. in 14. uro.

Dimitrij Miklič, direktor ERUDIO izobraževalnega centra

Alenka Rakun, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka, svetovalka na ERUDIO zasebni gimnaziji