Predmet Turistična geografija in kulturna dediščina

je izrazito praktično naravnan. Poglavitni poudarki predmeta so: vedenje o kulturni dediščini, načinu življenja ljudi v preteklosti in sodobnosti ter ustrezna strokovna interpretacija kulturne in naravne dediščine ter njeno učinkovito vključevanje v sodobno turistično ponudbo Slovenije. Najprej moramo poznati lastno dediščino, njene specifike in posebnosti, šele nato jo lahko učinkovito vključujemo v turizem. Zato je terensko delo pri predmetu posebnega pomena. Spoznavanje primerov dobre prakse interpretacije dediščine v povezavi s turizmom smo doživeli v dveh regijah Slovenije, v Osrednji Sloveniji in Dolenjski. Vsaka regija gradi na svojih zgodbah in posebnostih, ki smo jih spoznavali pri najboljših ponudnikih.

Sobota, 11. 5. – Ljubljana

Slovenski etnografski muzej je osrednja nacionalna institucija, ki hrani, raziskuje in razstavlja našo skupno nacionalno dediščino. Razstava Med naravo in kulturo ponuja vpogled v način življenja ljudi v preteklosti in sodobnosti, s poudarkom na načinu življenja kmečkega prebivalstva v 19. stoletju. Pri tem smo se posebej osredotočili na slovenske posebnosti, kot so narodna noša, panjske končnice, suhorobarstvo, lov na polhe, stavbna dediščina, kozolci, poljedelstvo, živinoreja, tradicionalne pustne maske, šege in navade, vraževerje, ljudska umetnost …

Sledil je voden ogled posebnosti Ljubljane. Ogledali smo si Metelkovo, Tromostovje, Plečnikovo dediščino, tržnico, NUK, Valvasorjeve zgodbe, Trnovo in trnovske solatarice. Slednje so v sodobnem času že prava posebnost Ljubljanske tržnice.

Na koncu so nas prijazno sprejeli na voden ogled najsodobnejšega Hotela InterContinental. Hotel nosi krovno slovensko zgodbo – čebele in čebelarstvo, kar se odraža tudi v opremljenosti in ponudbi hotela. 

Sobota, 18. 5. – Dolenjska

Matjaževa domačija je 150 let stara domačija. Je ustrezno strokovno prenovljena, krita s slamo in uvrščena na mednarodni seznam Hiše s tradicijo. Ocenjena je s tremi jabolki. Bistvo domačije so različne zgodbe, ki jih lastnik zelo inovativno vključuje v sodobno turistično ponudbo. Zaradi tega je prejel tudi odlično priznanje Sejalec za najbolj inovativen turistični produkt. Na domačiji spoznamo prvine gostoljubnosti, zgodbo o cvičku, degustiramo sestavin cvička in domačimi dobrotami (ajdov kruh z orehi, dolenjska pogača, mladi sir…), ki jih pripravi gospodinja in za katere je dobila prestižne nagrade. Krovna zgodba o cvičku se nadaljuje s turizmom v zidanicah, kjer gre za inovativno butično turistično nastanitev. Trenutno se za namen turizma oddaja približno 40 zidanic. Tri od njih smo podrobno spoznali.

Oštarija v Dolenjskih Toplicah je primer ene izmed najboljših slovenskih gostiln z različnimi zgodbami. Najprej osebna zgodba enega najboljših “chefov” v Sloveniji, Roberta Gregorčiča. Gospod Gregorčič je najprej zasnoval vrhunske kulinarične zgodbe na Gradu Otočec. Zgodba Oštarije je zgodba domačih, zdravih, sezonskih sestavin, ki so pridelane izključno v lokalnem okolju, torej širšem dolenjskem in posavskem prostoru. Vse to se je zrcalilo na naših krožnikih. Tu je še zgodba butičnega hotela v povezavi z zdravilnimi rastlinami.

Berryshka v Obrhu je sodobna družinska destilarna in čokoladnica s svojo vizijo in zgodbo eteričnih olj, ginov in žganih pijač. Proizvajajo jih po svojih recepturah. Blagovna znamka se uveljavlja tudi na področju izdelave čokoladnih izdelkov. V svojih izdelkih uporabljajo le najkakovostnejše naravne sestavine. Zgodbo Berryshke smo doživeli na vodenem ogledu celotne proizvodnje ter degustaciji najboljših izdelkov.

Pripravila: Lea Kužnik, ERUDIO Višja strokovna šola