Pričajoči aktualni dogodki v sodobni zahodni družbi nas čedalje bolj prepričujejo o nujnosti  pomoči na področju duševnega zdravja posameznika. Z razmahom in zapovedmi neoliberalistične politike, ki temelji na individualizmu, se pravi – vsakemu po lastnih sposobnostih,  lahko sklepamo, da bi oskrba v obliki psihoterapevtske obravnave in psihosocialne pomoči potrebovala  celotna družba, toda dokler ni sistemsko urejena problematika psihoterapevtskega dela, ki je trenutno plačljiva, se psihoterapija lahko izvaja preko različnih projektov EU, ki ponujajo pomoč na tem področju.

Sodelovala sem v različnih projektih, ki so v sklopu svojega delovanja oskrbovali posameznike in skupine s psihoterapevtsko obravnavo. Trenutno sodelujem pri projektih EU za pomoč prosilcem za azil, posameznikom, ki so se zatekli v Slovenijo pred vojno vihro, natančno, pomoč je ponujena žrtvam vojnega nasilja iz vseh vojnih žarišč. Ravno tako sem v skupini »Zdravnikov sveta«, ki nudi holistično obravnavo ubežnikom in emigrantom, kjer dnevno ugotavljam nujo psihoterapevtske obravnave vsem, ki so se k nam zatekli v stiski.

Kaj je psihoterapija

Metode kognitivne in vedenjske terapije, racionalno emotivno vedenjska terapija, dialektična vedenjska terapija, terapija sprejemanja in spreminjanja – ACT, idejni izvori psihoterapije v grški filozofski tradiciji/sokratska metoda, mindsight – notranji pogled.

Psihoterapija je celostno, zavestno in načrtovano obravnavanje psihosocialno in psihosomatsko pogojenih duševnih motenj in bolezenskih stanj z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami v interakciji ene ali več obravnavanih oseb, z enim ali več psihoterapevti. Cilj obravnave je olajšati ali odpraviti simptome, spremeniti moteča prepričanja, stališča in vedenjske vzorce ter podpirati osebnostno rast in zdravje obravnavanih. S svojimi klienti izvajam predvsem metode kognitivnega in vedenjskega psihoterapevtskega pristopa in dialektično vedenjsko terapijo, vendar uporabljam tudi druge metode in sicer, terapijo sprejemanja in spreminjanja ACT ter ideje izvorne psihoterapije v grški filozofski tradiciji, sokratov pristop,  ki  omogočajo celostno sliko, vpogled v problematiko oz. diagnostiko in multiplo obravnavo klientov. S pomočjo terapije sprejemanja in spreminjanja   psihoterapevtsko delo obravnava potek neprilagojenih miselnih vzorcev, ki jih klient prepozna in sprejme kot negativne (avtomatske) misli, povzročajoče njegovo čustveno nelagodno počutje. Po sprejemanju modificiramo neprilagojeno mišljenje in ga spreminjamo v bolj sprejemljivo oziroma v čustveno optimalno razpoloženje. S sokratsko metodo pa poskušam priti do odgovorov z vprašanji, ki se nanašajo na travmatične dogodke (kdaj, kako, zakaj itn.). Ob navedenih metodah opažam pozitivno težnjo klientov sprejeti, spremeniti,  predvsem pa poiskati/najti vzrok čustvene bolečine, ki temelji na neuravnoteženem bazičnem vzorci, in ki je posledica travmatične izkušnje. So pripravljeni in naravnani k rešitvi pogosto neznosnih duševnih stisk in zmožni prepoznati vzroke napačnih prepričanj, so pripravljeni na soočanje in prepoznavanje negativnih avtomatskih misli (NAM) oz. na učinke, ki jih le-te imajo na počutje. Sokratska metoda je posebno zanimiva tudi zato, ker so klienti prisiljeni poglobljeno razmišljati o travmatičnih situacijah, jih analizirati, jih videti z različnih zornih kotov ter tako prepoznati pravilno/pravo rešitev za zmanjševanje duševne stiske.

Mnenja sem, da psihosocialno usmerjeni študijski programi, kot so Psihosocialna pomoč ali OSM,  lahko v veliki meri pripomorejo k človekovemu duševnemu zdravju, posledično pa se s tovrstno pomočjo pomaga celotni družbi.

Psihoterapevtska obravnava in psihosocialna pomoč je torej paradni konj, temelj duševnega zdravja družbe, ne le zahodne ampak  družbe v širšem pomenu in merilu.

Kajti, če hočemo najti v življenju smisel, moramo poiskati svojo rano …

mag. Zuzanna Kraskova, predavateljica na višješolskem programu Organizator socialne mreže