Če ste ob naslovu tokratnega bloga pomislili na enega od napetih akcijskih filmov, vas moram, žal, razočarati. Ne, nismo pobegnili niti iz zapora v Alcatrazu in še manj iz kakšnega odročnega kraja, ki požene strah v kosti še najbolj pogumnim.

SICILIJA NAS OGREJE TUDI NOVEMBRA

Pobegnili smo namreč pred mrazom. Vem, da nismo edini “krompirjevih” počitnic preživeli na toplem, pa tudi ne edini, ki smo 27. oktobra stopili na letalo proti Palermu – v to sem prepričana, saj se je bolj kot italijanska okoli nas slišala slovenska beseda.

V poznih nočnih urah tiste oktobrske sobote smo se izkrcali v Palermu, kjer nas je že čakal gospod, pri katerem smo najeli avtomobil (avanturistične odprave naše družine so za večino Slovencev povsem netipične – kot potrditev naj navedem, da vedno in povsod potujemo z avtom – naša najdaljša tura je bilo potovanje od Ljubljane do sirske meje).

Ker pa smo bili tokrat časovno omejeni na 7 dni novembrskih počitnic, smo opustili misel na prečkanje celotne Italije z avtom in se do izhodiščne točke (Palerma) odpravili z letalom.

STE DOBER VOZNIK? ODGOVOR VAM LAHKO DA SICILIJA

Čeprav smo avanturisti, pa nekaterih vprašanj ne prepuščamo naključju – in eno teh je vnaprejšnja rezervacija našega “začasnega bivališča”.

Kot zanimivost naj navedem, da me je sodelavka pred odhodom opozorila, da je vožnja po Siciliji svojevrstno doživetje – in ker smo vajeni “zanimivih” voženj že npr. iz naših istanbulskih podvigov, tem opozorilom nismo namenjali veliko pozornosti. Napaka!

Že res, da je vožnja po dvopasovnici, kjer namesto 2 vozi vzporedno tudi 6 ali več avtomobilov, svojevrstno doživetje Turčije. Težko pa se kosa z vožnjo po ozkih ulicah Sicilije, kjer v enosmernih uličicah na najbolj nemogočih mestih gospod Francesco parkira svojega skuterčka …

Po napetih vijuganjih po tudi v nočnih urah polnih cestah Palerma, smo končno (beri: ob 01.30 ponoči) prispeli do našega apartmaja.

OSREDNJI DEL OTOKA

Naslednje jutro smo složno izglasovali, da nas bolj kot mesto (ki nas je, žal, razočaralo z ogromno smetmi) zanima notranjost otoka. Tako smo se odpravili v neturistične vasi v notranjosti Sicilije. In če nas je mesto razočaralo, smo bili nad urejenostjo in obdelanostjo vsakega rodovitnega koščka notranjosti pozitivno presenečeni. Kdor je obiskal te dele otoka, se bo strinjal: domačini so velikodušno sprejeli, kar jim je dala narava, in obdelali še najmanjši košček rodovitne prsti. 

In če ne gojijo katere od zelenjavnih ali sadnih vrst, prekrivajo pokrajino nepregledne površine sončnih ali pa vetrnih elektrarn.

OSAMLJENE ALBANSKE VASI V OSREDNJEM DELU OTOKA

Morda niste vedeli, a na Siciliji živi veliko albanskega prebivalstva. Največ jih je naseljenih v osamljenih vaseh v središčnem delu otoka. Zanimivo se je bilo voziti po vaseh, kjer so malodane vsi javni napisi v albanskem jeziku. Imeli smo srečo in v eni od vasi spremljali “albansko” poročno slavje.

Albanske vasi, odmaknjene v notranjosti otoka.

ZGODOVINSKO MESTO AGRIGENTO

Seveda ob lepotah narave nismo pozabili tudi na kulturno-zgodovinsko dediščino. V mestu Agrigento smo si tako (žal zaradi časovne stiske le od daleč) ogledali katedralo in samostan Santo spirito. Mesto je grški pesnik Pindar opisal kot najlepše mesto, v katerem prebivajo smrtniki. Ustanovili so ga Grki iz območja Krete in Rodosa.

Sledil je potep po Dolini templjev.

ITALIJANSKI “BOMBAŽNI GRAD” – TURŠKE STOPNICE

Ker nas je pred leti povsem očaral “bombažni grad” oz. Pamukkale, smo se odločili občutke ponovno obuditi ob hoji po Turških stopnicah (Le scale dei Turchi). Snežnobele stopnice sta izoblikovala veter in morje in resnično spominjajo na pokrajino v Turčiji. Razlikujejo pa se po tem, da so Pamukkale polne (naravnih in umetnih) bazenčkov, napolnjenih z vodo, česar pa Turške stopnice ne ponujajo in so tudi mnogo bolj strme.

ERICE – MESTO, KI SE SPOGLEDUJE Z AFRIKO

Naši podvigi so se nadaljevali na delu Sicilije, od koder naj bi se ob jasnem vremenu  videla sosednja celina (Afrika), v starem visoko ležečem mestecu Erice pri Trapaniju. Do zgodovinskega mesta, ki leži na zahodni obali Sicilije, vas lahko pripelje tudi gondola (ali pa se – tako kot smo se mi – po polžje z avtomobilom vzpnete po strmi cesti in ob počasni vožnji občudujete lepote okolice).

Mesto ima obliko trikotnika in jo prekrivajo številne ozke uličice z mnogimi cerkvami in prodajalnami s spominki in slaščicami ter tremi mestnimi vrati.

Če boste razočarani, ker se bo ravno ob vašem obisku Afrika skrila radovednim pogledom, vam svetujem ogled prelepega gradu Castello di Venere in cerkve Chiesa Madre. Morda pa vas pritegne ogled svetovnega znanstvenega  astrološkega centra Ettore Majorana?

SIRACUSA IN DIONIZOVO UHO

Še eno prekrasno mesto je Siracusa, ki nam ponuja ogled zanimivega arheološkega parka z rimskim amfiteatrom, s starim kamnolomom in z vhodom, imenovanim Dionizovo uho. Bodite pozorni, če se v arheološki park namenite ravno v nedeljo ali ob prazniku, saj je takrat park odprt le v dopoldanskem času.

ETNA 1.

Najbrž ni treba posebej poudarjati, da smo vsi komaj čakali “sprehod” po največji ali pa vsaj najbolj znani znamenitosti Sicilije – največjem še delujočem vulkanu Evrope – Etni.

Osvojili smo jo kar dvakrat, saj smo se prvič odpravili nekoliko pozno in smo si zato ogledali le nekaj najnižjih kraterjev ob vznožju.

ISOLA BELLA – OTOČEK, KI PREBUDI ROMANTIKA V VAS

Močan veter in sonce sta nas kar precej utrudila, zato smo ponovno osvajanje Etne prestavili in si naslednji dan ogledali prekrasen otoček Isola Bella pri mestu Taormina.

Otoček je z ozkim delom povezan s Sicilijo.

Otoček je z ozkim delom peščene plaže povezan s kopnim in do njega se (z nekoliko “podvihanimi” hlačami in bosi) lahko sprehodite po vodi. Poznan je tudi pod imenom Ionska perla (oz. perla Ionskega morja). Otok je bil vse do leta 1990 v privatni lasti. Danes je zaradi svoje posebne flore in favne označen kot naravni rezervat. Po otočku se lahko sprehodite in si ogledate hiško, ki jo je leta 1890 (ko je otoček kupila od mesta Taormina) zgradila Florence Trevelyan. Nanj je zasadila številne eksotične rastlinske vrste.

Po plavalnih podvigih na Isoli Belli smo se vzpeli na mesto nad otočkom, na Taormino. Spoštovani gospodje, to je mestece, kjer boste svojim damam morali pustiti “nekaj” prostega časa … Lahko ji namenite tudi kakšno darilce. Brez skrbi – v tem mestecu boste našli vsaj eno prodajalno, kjer bo vaša dama našla, kar že dolgo išče 😉 .

ETNA 2.

Ker smo želeli tokrat videti tudi vrh oz. (če sem povsem iskrena) dim iz glavnega kraterja, smo se proti Etni odpravili v zgodnjih jutranjih urah, saj nismo želeli, da nas zajame slabo vreme z gosto meglo in pokvari naše načrte.

Če se boste kdaj napotili na vrh vulkana, boste na Siciliji imeli 3 možnosti:

• Peš od vznožja (oz. iz parkirišča). Izhodiščna točka: 1910 metrov nad morjem, končna: cca. 3000 m nad morjem.
• Z gondolo (začetna točka gondole je na parkirišču) do parkirišča posebnih avtobusov (pb. 2500 m nadmorske višine),  ki vas nato popeljejo do končne točke oz. postaje (cca 2900 m nad morjem).
• Z gondolo se zapeljete do izhodiščne točke avtobusov, nato pa se peš odpravite do vrha. Pri tem ne pozabite na zaščito pred močnim vetrom in soncem.

260 EUR ZA 4-ČLANSKO DRUŽINO …

Morda bo vašo odločitev olajšala navedba cen vstopnic za gondolo in avtobus (cene novembra 2017):

• cena povratne vožnje z gondolo je ob našem obisku (november) znašala 30 € na osebo,
• vožnja z avtobusom pa dodatnih 35 € na osebo.
• Skupaj bi vas torej vožnja z gondolo in avtobusom stala 65 € na osebo, kar zna biti za 4-člansko družino kar velik zalogaj …

Sami smo se odločili za kombinacijo vožnje z gondolo in pešačenja in ob prijetni hoji ustvarili nova znanstva (srečali smo tudi lepo število Slovencev).

Naši sicilijanski podvigi so se torej končali s končnim obiskom Etne. Najverjetneje ni potrebno posebej poudariti občutkov, ki te prevevajo ob hoji po barviti pokrajini. Premamijo te svetleči črni, rdeči, rjavi … kamni in občuduješ moč in vztrajnost osamljenih rastlinic, ki so za svoj dom izbrale “puščavska” območja vulkanskih kamnin.

Sicilija – Etna. V ozadju najvišji krater (vrh) iz katerega se kadi dim, ki ga po vrhovih vali veter.

In da. Nagradilo nas je tudi vreme: brez oblačka, z močnim soncem in vetrom. Etna je pokazala vse, kar smo želeli videti. Tudi dim, za katerega smo sprva mislili, da so nežne meglice. Vodič neke skupine pa nam je razložil, da iz nekaterih kraterjev nenehno uhaja plin, da se enkrat v osmih dneh stresejo tla in da pb. na 2 leti pride do manjšega ali večjega izbruha.

Bilo je lepo. In še enkrat več smo ugotovili, kako zelo majhen je človek in kako zelo mogočna je narava.

Če bi želeli izvedeti, kje vse se je potikala “ERUDIO voda”, ne spreglejte tudi naših prihodnjih potopisov (naj vam potihem prišepnemo: med drugim se je rokovala z Zeusom na …)

Besedilo in fotografije: Nataša Muršec, profesorica slovenščine na ERUDIO zasebni gimnaziji.