Sodite med dopustnike, ki z oddiha še vedno z veseljem bližnjim raje kot kratko SMS- ali MMS-sporočilo pošljemo razglednico? Se ob pisanju vsakič znova ukvarjate z vprašanjem, ali je pravilno poslati pozdrave Z morja in se na koncu odločite za različico IZ morja?

Da takšna in podobna vprašanja v bodoče ne bi pokvarila dopustniškega vzdušja, vam tokrat posredujemo nekaj jezikovnih nasvetov.

LEP POZDRAV S/Z/IZ POREČA

PREDLOG S/Z

Po dolgih letih ste se ponovno odločili svojim dragim pozdrave sporočiti tudi na krasni razglednici, ki ste jo kupili pri bližnjem prodajalcu spominkov. Dobri nameni pa so se v trenutku prelevili v nočno moro. Kako zapisati? Prejmite lepe pozdrave S, Z ali morda IZ morja?! Žal, vam pri izbiri predloga s/z odgovor, ki vam je ravnokar “padel v misli”: “Jaz to zapišem po posluhu!” ne bo pomagal. Dijaki ERUDIO Zasebne gimnazije bi vam enoglasno odgovorili, da se predlog S uporablja pred besedami, ki se začnejo z NEZVENEČIM NEZVOČNIKOM (nezvenečim soglasnikom).

Da. Vemo, da je naslednje vprašanje: kateri so torej nezveneči nezvočniki? Tudi če je od takrat, ko ste nazadnje sedeli v šolskih klopeh, preteklo že ogromno let, se, najverjetneje, še spomnite misli oz. povedi: TA SUHI ŠKAFEC PUŠČA? Prav ste imeli! Soglasniki v omenjeni povedi sodijo med nezveneče nezvočnike in pred njimi bomo torej vedno uporabili predlog s. Npr.: s teto, s slivo, s hruško, s škodo, s copati …

Pred vsemi ostalimi glasovi pa uporabimo predlog z. Npr.: z Ano, z menoj, z drevesom …

PREDLOG Z/IZ

Hm … kako pa je z ustrezno rabo omenjenih predlogov? Ali je torej ustrezen zapis: Prejmite lepe pozdrave IZ ali Z morja?

Če torej zapišemo: Prejmite lepe pozdrave IZ morja, pomeni, da smo ravnokar plavali, saj za zapisane predloge velja “prostorska logika”. Zato bo torej ustrezneje oz. pravilno, če zapišemo: Prejmite lepe pozdrave Z morja. Da bi vam razlago čim bolj poenostavili, bomo navedli primer s svinčnikom:

Če je bil svinčnik NA omari, ga vzamemo Z omare. Če pa je bil V omari, ga vzamemo IZ omare. Kadar lahko torej predlog Z zamenjamo s predlogom NA, moramo le še preveriti, ali ne bi morda morali Z zamenjati s S – to rešitev pa že poznamo, kajne? 😉

Pozdrav

DOPUSTUJEM S SOŠOLKINO HČERO/HČERKO

In kaj je ustrezno v tem primeru? In ali je pravilno srečal sem mati – ali morda raje srečal sem mater?

Omenjena samostalnika sodita v 1. žensko sklanjatev (v to sklanjatev sodijo samostalniki ženskega spola, ki imajo v imenovalniku ednine končnico -a, v rodilniku ednine pa končnico -e in se sklanjajo tako kot npr. samostalnik miza). Tako samostalnik mati kot hči pa sta izjemi 1. ženske sklanjatve, saj v tožilniku ednine nimata končnice -o (koga ali kaj tožim – mizO), pač pa sta njuni tožilniški obliki mater in hčer (koga ali kaj tožim – mater/hčer) in sta torej tožilniški različici mati in hči napačni.

POTOVALI SMO S KARMENČINIM/KARMENINIM (OD KARMEN) AVTODOMOM

Sodite med tiste srečneže, ki jih obdaja množica dobrih prijateljev? Je ena od prijateljic Karmen? Kolikokrat ste se že srečali s težavo, kako pravilno tvoriti svojilni pridevnik iz njenega imena? Npr.: Srečala sem od Karmen/Karmenino sestro? Pravilna rešitev je Karmenino sestro. Svojilne pridevnike iz ženskih imen in priimkov tvorimo s priponskim obrazilom -in: Maja – Majin, Marija – Marijin, Ana – Anin …

JOŽETA PODOBNIK/JOŽETA PODOBNIKA  NI BILO DOMA …

In kako boste sosedi sporočili, da njenega moža Jožeta Podobnik/Jožeta Podobnika ni bilo z vami? Vprašanje se torej nanaša na pravilno sklanjanje imen in priimkov. Pri tem velja pravilo, da v besedni zvezi moškega imena in priimka sklanjamo oboje (torej: ni bilo Jožeta Podobnika), nasprotno pa pri besednih zvezah ženskih imen in priimkov sklanjamo le ime, priimek pa pustimo v imenovalniški obliki (torej: ni bilo Ane Podobnik). Izjemoma lahko v primerih, ko se priimek konča na -a, tudi v zvezi ženskega imena in priimka sklanjamo tudi priimek (torej: ni bilo Maje Kaluže).

Pozdrav

MORAM/MOREM TI POVEDATI …

Morem/moram ti tudi sporočiti, da je letos morje še posebej čisto. Kako pa je z uporabo glagolov moči/morati? Vam povzročata preglavice? Ali pa se še spomnite, da glagol moči izraža “sposobnost” (npr. ne morem ti pomagati), morati (npr. moram ti sporočiti) pa obvezo oz. dolžnost.

Tokrat smo vam pripravili le najnujnejšo jezikovno-dopustniško prvo pomoč in upamo, da vas bo vzpodbudila k pisanju ne le kratkih SMS-sporočil, temveč si boste vzeli čas in na razglednici zapisali tudi kakšno daljšo misel. 😉

Pripravila: Nataša Muršec, prof. slovenščine na ERUDIO izobraževalnem centru.