Ne glede na to, ali vas v pripravo diplomskega ali magistrskega dela vodi notranja motivacija za doseganje zadanega cilja ali pa zunanja sila kot so bližajoči se zadnji roki, na ERUDIO menimo, da diploma oz. magisterij ne predstavlja zgolj enega temeljnih življenjskih dosežkov posameznika, temveč tudi večjo verjetnost za razvoj uspešne kariere. Diploma/magisterij namreč že sam(a) po sebi sporoča, da posameznik poseduje lastnosti, ki jih delodajalci dojemajo kot ključne za opravljanje dela – odločnost, vztrajnost, samodisciplina in predanost.  

Ker opažamo in verjamemo, da vam ob vseh do sedaj opravljenih obveznostih motivacije ne manjka, svetujemo, da si čim prej zastavite izvedljiv rok, do kdaj želite diplomirati/magistrirati – s tem boste svoje misli že usmerili na končni rezultat in pisanje bo lažje. Da vam morebitni strah pred zagovorom diplomske/magistrske naloge ne bo predstavljal prevelike ovire, priporočamo sprehod skozi naslednjih 5 korakov priprav na prvovrsten zagovor.         

1. Osredotočite se na bistvo

Pred zagovorom diplomskega ali magistrskega dela skrbno pripravite predstavitveno gradivo (praviloma v programu Microsoft Power Point). Predstavitev naj bo okvirno strukturirana na sledeči način:

• uvodna stran predstavi naslov vašega dela, vaše ime ter ime vašega mentorja;
• druga stran predstavi vaš raziskovalni problem oz. hipoteze in/ali raziskovalna vprašanja;
• tretja stran predstavi cilje raziskovanja;
• četrta (in peta) stran predstavi potek dela, pri čemer se izpostavi zgolj najpomembnejše oz. najzanimivejše vidike raziskovanja;
• zadnja stran na kratko povzame potek dela, poda glavno raziskovalno ugotovitev ter našteje omejitve raziskovanja oz. potrebe za prihodnje raziskovanje na dotičnem področju.

Pri tem na splošno velja pravilo »manj je več«, zato se izognite oblikovanju predstavitve, ki obsega deset ali več strani. 

2.   Opredelite ustrezen časovni okvir

V kolikor je za zagovor namenjenih 15 minut, poskrbite, da pripravite predstavitev, ki ne bo daljša od 12 do 13 minut. Treba se je zavedati, da predstavitev traja nekoliko dlje (še posebej če gre za novo, nepoznano, stresno okolje), hkrati pa lahko kateri izmed članov komisije zastavi tudi kako sprotno vprašanje.

V tem primeru je dodatna minuta dobrodošla, saj ne ta ne pomeni zgolj bolj sproščen nastop, temveč tudi prostor za morebitno improvizacijo (npr. če se med samo predstavitvijo s strani članov komisije postavi kako podvprašanje, če pride do tehnične težave pri sami predstavitvi, ipd.). Vendar pazite, da predstavitev ne bo bistveno krajša od določenega časa (npr. 8 namesto 15 minut), saj lahko slednje izkazuje nezainteresiranost in/ali slabo poznavanje lastnega raziskovalnega dela.  

3.   Vadite, vadite, vadite …

Na predstavitev se dobro pripravite z vajo. Poiščite občinstvo (npr. družinski člani, prijatelji, sodelavci ipd.) in vadite, kot da bili že na samem zagovoru – jasno, primerno glasno in z rednim očesnim kontaktom z občinstvom. Na tak način boste bistveno izločili možnost prisotnosti preveliki treme ali strahu, ki vam lahko ponagajata v primeru slabe pripravljenosti. Hkrati si za namen predstavitve pripravite ključne besede, ki vam bodo na eni strani omogočale vzdrževati rdečo nit predstavitve, na drugi pa t. i. izvirnost (t. j. odklon od recitiranja memoriziranih stavkov). 

4. Vključite splošna načela dobre predstavitve

Zavedajte se, da so člani komisije za zagovor vaše delo že prebrali, zato se pri predstavitvi izognite monotonemu povzemanju diplomskega/magistrskega dela. V osnovi na kratko predstavite vaš raziskovalni problem, metode, ki ste jih uporabili, ter bistvene ugotovitve. Predstavitev naj bo strukturirana na način, da podate neko zanimivo iztočnico, nadaljujete z razlago in to postopno stopnjujete do glavnega poudarka raziskovanja ter se na koncu navežete na uvodno misel oz. iztočnico. Če je mogoče, se potrudite predstaviti še druge vidike – tiste, ki še niso vključeni v samo delo (npr. motivi za raziskovanje na tem področju, naknadna spoznanja oz. ugotovitve ipd.).

5. Odločno, sproščeno in zbrano …

Ko vadite predstavitev, prosite svoje občinstvo, da vam pomaga prepoznati dejavnike, ki nakazujejo na strah, tremo, nezaupanje v samega sebe (npr. tresenje glasu, nadpovprečno opletanje z rokami, tihost govora, mencanje rok, usmerjenost pogleda stran od občinstva). V kolikor zaznajo te znake, vadite tako dolgo dokler ti ne izzvenijo – v resničnem okolju bo najverjetneje že zaradi samega dogodka prisotno nekaj pozitivne treme; zato z vajo poskrbite, da bo te čim manj. Sledite klasičnim pravilom predstavitve oz. zagovora, kot so jasnost izražanja, dovolj glasen in ne prehiter govor, odločnost in tudi sproščenost (nasmešek je vsekakor dobrodošel, hkrati pa bo izkazoval vašo sproščenost in samozavest).

Z vami z navdušenjem delimo mnenje naših dveh študentk, sester, ki sta pred kratkim na isti dan diplomirali na programu Ekonomist višje šole.

“ERUDIO nama je dal novo energijo in zagon, da sva naredili spremembe v najinemu življenju. Pokazal nama je, da se z dobro voljo, lepo besedo in prijaznim pristopom odprejo marsikatera vrata, kot tudi omehčajo še tako trda srca. Hvala referatu Erudia, ga. Nini za stalno spodbudo in podporo, ko sva bili negotovi. Posebna hvala pa za super profesorje, ki so odlično predavali in bili zanimivi za prisluhniti in nenazadnje ena velika hvala tudi najinemu mentorju prof. mag. Boris Kuhelj za podporo v vsem tem času.” Gordana P. & Zvezdana P. B.

Več ERUDIO višji šoli si lahko preberete TUKAJ.

Več o programih ERUDIO visokošolskega središča si preberite TUKAJ.