V nedeljo, 11. 3. 2019, smo se dijaki ERUDIO zasebne gimnazije polni pričakovanj zbrali pred našo šolo in se odpravili na pot proti Neaplju. Spremljale so nas tri profesorice in en profesor. Pot z letalom je minila dokaj hitro in mirno, proti večeru pa smo se že lahko čudili številnim ulicam italijanskega mesta Neapelj.

NEAPELJ – NEVARNO MESTO?

Ker Neapelj slovi kot zelo nevarno mesto, nas je bilo kar malo strah.

V ponedeljek smo se po zajtrku odpravili do šole Alessandra Volte. Tam smo se prek športnih spoznavnih iger spoznali z drugimi učenci, ki smo jih vodili mi: »Erudio ekipa«.

Kasneje so nam italijanski partnerji predstavili šolo in nas odpeljali v njihov šolski tehnični muzej. Po tipičnem italijanskem kosilu (lazanja in mesne kroglice v paradižnikovi omaki) smo nadaljevali z delom.

Po opravljenih obveznostih smo se z metrojem odpravili do gledališča San Carlo. Imeli smo voden ogled po najstarejšem teatru v Italiji. Bilo je neverjetno urejeno. Zelo so mi bile všeč freske in zlati detajli na balkonih in ložah,  zaradi česar je bilo vzdušje zelo kraljevsko in prestižno.

Kasneje smo se odpravili na sprehod in ogled gradu. Nazaj grede smo se peljali mimo veliko starih zgradb, ki so bile zgrajene v baročnem stilu. Ulice, čeprav ne tako zelo urejene, so imele svoj šarm.

Po sprehodu po mestu smo bili že pošteno lačni. Večerjo smo si privoščili v restavraciji nasproti hotela, kjer smo jedli fantastično pristno italijansko pizzo Margerito. Po dolgem napornem dnevu smo kar popadali v postelje.

RAZBURLJIV TOREK

Naš torek se je začel z mirnim zajtrkom v hotelu, kjer smo načrtovali potek dneva. Ob osmih smo se odpravili v šolo Alessandra Volte, kjer smo dijaki drug drugemu predstavili tipično ulično hrano naših držav.

Seveda je bil po takšnem naporu potreben odmor, zato so nas naši italijanski gostitelji presenetili s številnimi lokalnimi poslasticami in kavo. Po opravljenih predstavitvah smo se odpravili na tržnico s spominki. Na poti smo naleteli tudi na muzej mučilnih naprav. Po nekaj pretresljivih minutah v njem nas je čakal ogled neapeljske katedrale Duomo iz trinajstega stoletja, ki pa je kljub mojemu odporu proti cerkveni umetnosti pustila izjemen vtis. Po hitrem ogledu vsega, kar je cerkev ponujala, je bil čas, da se odpravimo proti hotelu. Zvečer se je odprla neverjetna pop-art restavracija Gerolomini. Celotna notranjost je bila narejena v provokativnem umetniškem stilu z elementi, kot so stebri iz lego kock, stene, narejene iz knjig, stoli v obliki ljudi … Najboljša od vsega pa je bila hrana, saj je šlo za tradicionalne neapeljske jedi s provokativnimi modifikacijami. Ob devetih smo se odpravili v kultni lokal »Pepis vintage room«, ki naj bi bil kljub svoji majhnosti zelo priljubljen med domačini in poznavalci. Zaradi pomanjkanja miz smo se pridružili skupini nemških študentov, kar pa se je izkazalo za odlično idejo, saj smo stkali nova prijateljstva in si izmenjali vtise o Neaplju.

SREDA – DAN ZA PISANJE BLOGA

V sredo smo po zajtrku odšli v šolo, kjer smo začeli pisati blog o naših dogodivščinah v Neaplju. Opisovali smo naše vtise o mestu, nato pa smo svoja doživetja po skupinah primerjali z dijaki iz drugih držaVv.

Kasneje nas je čakalo kosilo v stilu mediteranske diete, nato pa smo imeli prosto popoldne, da si še skupaj s tujimi dijaki podrobneje pogledamo manjše ulice, muzeje in ostale znamenitosti. Moja skupina je odšla na ulico San Gregorio Armeno, ki je zgodovinsko središče Neaplja. Na tej ulici je veliko butikov, manjših trgovinic, tudi s spominki. Med najbolj prodajanimi spominki so makete stavb, magneti s podobami mesta in obeski s feferoni. Na tej ulici stoji tudi zvonik, ki služi kot prehod med cerkvijo in samostanom. Poskusili smo tradicionalno sladico, ki se imenuje Baba. Baba je majhna tortica iz kvašenega testa, bogato namočena v rum. Po končanem ogledu mesta smo se vrnili v hotel.

Dan smo dobro izkoristili in si ogledali veliko zanimivih stvari. Najbolj so se mi v spomin vtisnile podobe feferonov po celem mestu.

OGLED POMPEJEV

V petek smo se kot ponavadi zbrali pri hotelski recepciji in skupaj s profesorji peš odšli do šole. Skupaj z ostalimi dijaki smo se z avtobusom odpravili do znamenitega mesta Pompeji.

Najprej smo se sprehodili po mestu, nato pa odšli do arheološkega parka Pompeji, ki je druga najbolj obiskana turistična znamenitost v Italiji. Čudovito mesto je 24. 8. 79 uničil piroklastični tok ognjenika Vezuv, za katerega prebivalci sploh niso vedeli, da je ognjenik. Mesto je bilo popolnoma uničeno, njegove prebivalce pa je zajela mešanica vode in pepela. Nekatere okamenele posameznike smoimeli priložnost tudi videti.

Po ogledu smo se dijaki ERUDIO zasebne gimnazije skupaj s profesorji ločili od skupine, saj smo si želeli ogledati speči ognjenik Vezuv.

Mestni avtobus nas je odpeljal do visokega ognjenika ob obali Neapeljskega zaliva. Plačali smo vstopnino in se peš odpravili do vrha, do katerega smo porabili malo več kot 20 minut. Na vrhu nas je pričakal neverjeten razgled na celotno mesto.

Naredili smo krajšo prekinitev za fotografiranje in se nato počasi odpravili dol, kjer nas je že čakal taksi, ki nas je peljal nazaj do centra Neaplja.

Kasneje smo v šoli imeli še predstavitev Slovenije in naše hrane.

Že zelo utrujeni od napornega dneva smo se proti večeru odpravili nazaj do hotela, kjer smo si lahko malce odpočili, a ne za dolgo, saj nas je ob 20.00 čakala večerja z vsemi sodelujočimi dijaki projekta Erasmus+.

V restavraciji smo se še zadnjič podružili z našimi novimi prijatelji, nato pa je bil že čas za odhod.

SPOMINI, VTISI IN SOLZICE V OČEH

Pot domov je potekala nekoliko otožno, saj smo bili vsi polni novih vtisov.

 

Pripravili: dijaki ERUDIO zasebne gimnazije