Krema za sončenje se nanaša vsaki dve uri, saj aktivne sestavine začnejo razpadati takoj, ko se izpostavite sončnim žarkom.

Krema z zaščitnim faktorjem mora pokrivati čim širši UV-spekter. UVA-žarki namreč povzročijo prezgodnje staranje in gubanje kože, saj povzročajo škodo globoko v podkožju in tudi povečajo tveganje za nastanek malignega melanoma, povzročajo pa tudi opekline kože. Pred nakupom kreme se dodatno pozanimajte, ali krema nudi zaščito širšega spektra.

Fizikalni UV-filtri (kamor spadata titanov dioksid in cinkov oksid) imajo širši spekter delovanja, ščitijo pred UVA- in UVB-žarki. Titanov dioksid in cinkov oksid sta tudi veliko bolj vzdržljiva od sintetičnih produktov, zato je treba zaščitno kremo nanašati redkeje. Slaba stran omenjenih UV-filtrov je, da ob nanosu kreme na koži puščata belo sled.

Uporaba krem z zaščitnim faktorjem nad 30 ni smiselna, saj zaščita ne narašča linearno. Primer: krema za sončenje z zaščitnim faktorjem 15 zaustavi okoli 95 % UVB-žarkov, krema z zaščitnim faktorjem 30 pa zaustavi okoli 97 % UVB-žarkov.

Olju iz malinovih pešk pripisujejo zaščitni faktor 20 (Oomah, et al. 2000), vendar so novejše raziskave dokazale, da je zaščitni faktor veliko nižji, primerljiv z oljčnim oljem (2−5). Je pa to olje primerno za nego kože pri sončenju, saj vsebuje veliko vitamina A in vitamina E. Koža je po uporabi napeta, mehka in nahranjena.

Torej, nanašajte kremo vsaki dve uri, izberite tako, ki pokriva širok UV-spekter (UVA + UVB), če krema pušča belo sled, ni s tem nič narobe, kreme z zaščitnim faktorjem več kot 30 pa tudi niso smiselne. Olje iz malinovih pešk je odlično na nego kože, nikakor pa ni primerno za zaščito.

Pa obilo užitkov na soncu (in v senci) želim.

dr. Tina Oblak, predavateljica predmetov Kozmetologija in Biokemija in farmakognozija na ERUDIO višji strokovni šoli