Kako dolgo se že ukvarjata z manekenstvom in kako je sploh prišlo do tega?

Ajda: Z manekenstvom se ukvarjam že pet let. Začelo se je čisto slučajno, ko je do mene na Čopovi pristopil eden od agentov, me ustavil in rekel, da bi morala biti manekenka. Dal mi je kontakt. Zavrnila sem ga, ker si nikoli nesem želela biti manekenka, saj so mi že od malega govorili, da bom enkrat to postala. V meni je zrastel nekakšen odpor to tega. Po dogodku na ulici me je čez dober teden spet ustavil agent s svojo ženo, lastnico agencije. Ona mi je vse bolj natančno predstavila in celo prosila, če se lahko sestanemo še s starši, da še njim predstavi. V meni je videla velik potencial. Po tem sestanku sem se odločila, da bom poskusila, in kasneje sem se v to zaljubila.

Domen: Z manekenstvom se ukvarjam slabo leto. Vse se je začelo, ko sem imel priložnost gledati Ajdo na modni reviji tu v Ljubljani, kjer sem spoznal njenega agenta Tomaža Miheliča, ki je v meni videl potencial in me umestil v modno agencijo Immortal Model Management.

Kako se počutita na modni pisti ali pred fotografskim objektivom, kaj se vama takrat mota po glavi?

Ajda: Pred objektivom se počutim odlično, saj imam vedno na sebi lepa oblačila in sem lepo naličena. Govorim si, da moram dati vse od sebe, da bom lahko kasneje ponosna nase. Všeč mi je, ker lahko izražam različna čustva in se prelevim v več osebnosti. Na modni pisti pa mi je všeč ta vznemirljivost, saj vse poteka v živo in mora biti vse popolno, saj popravnega izpita ni. Uživam, ko sem v središču pozornosti in so vse oči uprte vame.

Domen: V trenutku pred objektivom si poskušam predstavljate nekakšne situacije, ki v meni vzbudijo čustva, ki morajo nujno biti prisotna na fotografiji. Na modni pisti pa sem vedno pozoren na svojo držo, položaj rok in izraz na obrazu.

Ajda, že večkrat si sodelovala na tednu mode, tudi letos. Kakšne so tvoje izkušnje s tem največjim modnim dogodkom pri nas? Morda kakšna zanimivost iz zakulisja ali zanimiv pripetljaj?

Letos sem hodila že na šestem tednu mode, kar si štejem v čast. Tega dogodka se veselim celo leto, ker tam res uživam. Z manekenkami in manekeni se družimo in si izmenjujemo izkušnje. V zakulisju se napetost sploh ne čuti, saj se vedno vsi zabavamo in plešemo. Vse skupaj pa je tudi zelo naporno, saj smo tam praktično od jutra do večera. Vedno moramo biti pripravljeni na poziv in akcijo. Prav včeraj se je zgodil zanimiv pripetljaj, ko zaradi pomanjkanja časa med revijo kar štirje modeli niso uspeli priti na pisto.

Domen, dolga leta si treniral košarko. Ali jo kaj pogrešaš? Še primeš kdaj žogo v roke in vržeš na koš?

Res je, dolgo časa sem treniral košarko in v tem tudi zelo užival. Hvaležen sem za vse, kar mi je dala košarka in vedno bo imela prostor v mojem srcu. Še vedno včasih najdem čas in na igrišču odigram kakšno igro.

Kako vama Erudio zasebna gimnazija pomaga pri usklajevanju šolskih obveznosti in vajinega hobija?

Ajda in Domen: Erudio zasebna gimnazija nama vedno, ko potrebujeva pomoč pri usklajevanju manekenstva s šolo, s široko odprtimi rokami priskoči na pomoč. So izjemno prilagodljivi, kar je z najinega vidika ena največjih prednosti te gimnazije. Omogoči nama, da preverjanja znanja prilagodimo tako, da nama čim lažje uspe vse izpeljati. Hvaležna sva za vse, kar storijo za naju, in vedno z veseljem poveva, da sva dijaka zasebne gimnazije Erudio.

Mimogrede, že nekaj let sta par. Kako je biti sošolec s punco oz. sošolka s fantom? 

Ajda in Domen: To, da sva par in sošolca hkrati, nama je samo v korist. Lahko se skupaj učiva in si pomagava. Vsakemu gredo bolje različni predmeti in v tem se super dopolnjujeva. Kot večkrat praviva: »Delujeva v tandemu«.