Na Erudio zasebni gimnaziji smo v šolskem letu 2014/15 na pobudo dijakov ustanovili debatni klub in se tako pridružili več kot 50 klubom v Sloveniji, ki sodelujejo znotraj zavoda za kulturo dialoga Za in proti, ki želi s svojo dejavnostjo prispevati k višji ravni kulture dialoga in povečati aktivno udeležbo mladih v Sloveniji. Srečujemo se enkrat na teden, debatiramo o različnih problemih, iščemo argumente za in proti, se učimo strpnosti, dobrega argumentiranja in kritičnega mišljenja. Zavedamo se, da ima vsaka zgodba dve plati.

Kaj je debata in zakaj debatiramo?

Debata je komunikacijski dogodek in služi kot metoda za prenos idej in argumentov. Izobraževalna debata je uravnoteženo strukturiran komunikacijski dogodek o pomembni temi, v kateri se soočita dve (lahko tudi več) nasprotujoči si strani in poskušata prepričati publiko oz. sodnike. Razumeti jo moramo kot proces, ne kot enkraten, zaključen dogodek. S pomočjo debate dijaki razvijajo kritično mišljenje, argumentacijske sposobnosti, veščine javnega nastopanja, informacijske sposobnosti in je odlična metoda za pridobivanje znanja, usposablja mlade za timsko delo ter jih uči, kako najti rešitve za različne probleme sodobne družbe.

Kako poteka?

Vsaka debata ima vnaprej določeno debatno trditev, o kateri se debatira, kar omogoča, da je razprava bolj osredotočena na določen problem, kot je to običajno pri neformalnem pogovoru. Trditev mora omogočati argumente tako za kot proti, saj drugače debata ni mogoča, biti mora jasna in preprosta. Ena stran tako predstavi argumente, ki trditev zagovarjajo, druga stran predstavlja argumente, ki trditev zavračajo ali/in zavračajo argumente zagovorniške strani. Debaterji zelo natančno analizirajo argumente nasprotne strani, iščejo napake v sklepanju, predstavljajo drugačne podpore, podatke, uporabljajo različne tehnike argumentacije in logike.

Vsaka stran ima enako možnost, da predstavi svoja stališča. Obstaja več debatnih formatov, ki določajo, koliko govorcev, govornic je na vsaki strani, vrstni red, kako si govorci sledijo, in naloge govorcev. Mi debatiramo po srednješolskem svetovnem debatnem formatu. Debatno ekipo tako sestavljajo 3 debaterji oz. debaterke, vsaka stran ima 4 govore, saj prvi ali drugi govorec na koncu debate predstavita zaključni govor za svojo stran. Med govori, ki so dolgi 7 minut, debaterji in debaterke nasprotne strani postavljajo vprašanja oz. komentarje.

V življenju verjetno ne mine dan, da se ne bi s kom zapletli v pogovor in debatirali o različnih aktualnih temah. Razlika od vsakdanje debate, ko poskušamo prepričati sogovornika ali sogovornico, je dejstvo, da v izobraževalni debati vedno nagovarjamo publiko oz. sodnike, ki jih poskušamo prepričati, da so naši argumenti boljši. Tako sodniki na osnovi različnih kriterijev, najodločilnejši je argumentacija, odločijo, kdo je zmagovalec v debati. Največji mojstri debate so tisti, ki ne vpletajo svojega subjektivnega mnenja in čustev, niso žaljivi, ampak se osredotočijo predvsem na argumente, ki jih znajo tudi podkrepiti s prepričljivimi dokazi.

mentorica debatnega kluba: Sergeja Gerdej