Sem plesalka in ples je moje življenje. Ukvarjam se z baletom, ki se ga učim na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter z modernim plesom in stepom, s katerima se srečujem v Kazini. Dneve preživljam v plesnih dvoranah, kjer vsak dan iščem nove vsebine, razsežnosti in možnosti giba, ki ga zmore moje telo. Sem človek, ki verjame v to, kar ponuja svet in si upa izstopiti iz nekih klasičnih in vsakdanjih okvirjev.

Kdo in kdaj te je navdušil za ples?

Plesati sem začela v drugem razredu osnovne šole. Otroci si radi izbiramo krožke, ki se nam v tistem trenutku zdijo zanimivi, a se jih kmalu naveličamo in jih pozabimo. Nikoli si nisem mislila, da bom s plesom prišla tako daleč.

Koliko športnikov lahko srečamo v vaši dnevni sobi in kakšne športe trenirajo?

Prihajam iz teniške družine. Moja starša vodita Teniški klub Olimpija in sta tudi sama trenerja. Moj mlajši brat je prav tako teniški igralec, čeprav je po duši bolj umetnik in menim, da ga bo pot odnesla v drugo smer, in sicer k igranju bobnov. Moj starejši brat in jaz pa sva svojo teniško kariera že zgodaj zaključila in oba pristala v plesu. Jaz bolj v klasičnih, on v modernih vodah, in sicer v breakdance-u in hip hopu.

Kakšni so tvoji dosežki?

Tekmovati sem začela že zelo zgodaj. V svoji tekmovalni karieri sem osvojila 6 naslovov svetovne prvakinje, kar pa me je pripeljalo do spoznanja, da rabim nekaj več. Z lansko sezono sem prenehala s tekmovanji in se odločila, da se s plesom začnem ukvarjat bolj profesionalno, zato bom z letošnjo sezono začela s predstavami in avdicijami v tujini. Poleg vseh tekmovalnih rezultatov pa sem prav tako zelo počaščena, da sem se lahko pridružila poletni šoli na Alvin Aileyu in Juilliardu v New Yorku. Mislim, da mi ti izkušnji še danes pomeniva največ.

Koliko časa ti ostaja za ostale aktivnosti, ki te zanimajo?

Poleg plesa in šole se ne ukvarjam z ničemer drugim, pa še to mi za dolgčas nikoli ne ostane časa.

Najverjetneje se tvoj dan ne začne z mislijo na kavico s »frendom«. Kako torej zgleda tvoj običajen dan?

Moj običajen dan se začne s kavo in potem učenjem. Šolo opravljam po izpitih, zato sama doma predelam vse, kar je potrebno. Okoli 12h oz. 13h pa že začenjam s prvimi treningi v Kazini in kasneje na Konservatoriju. Zvečer pa se spet vrnem v Kazino, kjer treniram pozno v večer. Ko pridem domov, pojem večerjo, naredim še nekaj vaj za moč in se odpravim spat.

Meniš, da si zaradi obilice časa, namenjenega plesu, zamudila kakšen pomemben vlak?

Verjamem v to, da se mora vsak odpraviti tja, kamor ga vodi srce. V plesu najdem mir, veselje, srečo, sprostitev …, življenje …, skratka vse, kar je potrebno. Mislim, da čas, ko plešem, ne bi mogla nadomestiti z ničemer.

Kako je bilo z usklajevanjem treningov in šole v času obiskovanja OŠ?

Obiskovala sem OŠ Valentina Vodnika. Tam sem dobila vso podporo in pomoč, ki sta bili za moj ritem potrebni. Za šolo sem si vedno vzela dovolj časa, tako da mi ni povzročala težav in nepotrebnih stisk. Morala sem se organizirati in prilagajati. Vse se da, če se hoče.

Kako ti Erudio zasebna gimnazija pomaga pri plesu drugače od drugih šol?

Žal mi je, da se za Erudio zasebno gimnazijo nisem odločila že prej. Vsi profesorji so razumevajoči, pripravljeni pomagati in če je treba se tudi prilagoditi. Pri svojem tempu bi mi bilo brez take podpore precej težje in stresno. Res, kapo dol za profesionalen odnos, ki ga nudite!

Nasvet za mlade nadebudne športnike: kako postati Arnika Matko Juvančič?

Vedno slediti tistemu, kar nam od navdušenja jemlje sapo. Vzeti vsako ponujeno priložnost in stati za vsako svojo odločitvijo, tudi če se ta nekomu drugemu zdi nesprejemljiva.

Back to the future …: kako oziroma kje se vidiš čez 15 let?

Že od nekdaj sanjam, da bi nekoč lahko plesala v enem od mednarodnih modernih studijev. Nastopala v predstavah, potovala, se izobraževala, spoznavala nove načine in možnosti plesnega giba … Težko je reči kaj bo, a prepričana sem, da bom storila vse, da to uresničim.