Z letom 2004 smo vključeni v projekt Posodobitev gimnazijskih programov v okviru Konzorcija splošnih gimnazij. V projekt je vključenih 56 slovenskih gimnazij ki skupaj tvorijo Konzorcij splošnih gimnazij.

Razvojna prioriteta projekta je razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev v projektu pa je izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Strokovno podporo projektu nudita Urad za razvoj šolstva in Zavod RS za šolstvo in šport. Projekt  se delno sofinancira s sredstvi evropskega socialnega sklada (ESS).

Temeljna cilja projekta sta uvedba posodobljenih učnih načrtov in  posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikula.

Šole sodelujejo na strokovnih posvetih in izobraževanjih. Svoje dosežke prikažejo z izmenjavo primerov dobre prakse, ki je dodana vrednost projekta. Šolsko delo, ki je v prvi vrsti usmerjeno na  dijake, se skozi projekt usmerja tudi k sistematičnemu profesionalnemu razvoju učiteljev in poskusu oblikovanja sistemskih rešitev, s tem pa se povečuje tudi avtoregulativnost šol.

Več na: http://publikacija.k56.si/projekti/index.html

zarnicaPreberite še nagovor dr. Andreje Barle Lakota (sekretarke na MIZŠ):

Čas, v katerem živimo, zahteva prevrednotenje nekaterih, do sedaj samoumevnih življenjskih vrednot. Stare vrednote, ki so dajale našemu življenju vsaj navidezno trdnost, se izgubljajo. Šola pa ostaja eno od pomembnih središč, ki mu ljudje še vedno zaupajo. Morda ravno zato nanjo naslavljajo vse več svojih zahtev in pričakovanj.

Težo prevelikih pričakovanj pri svojem delu občutijo tudi strokovni delavci, saj morajo izpolniti številne, včasih celo (na videz) nasprotujoče si zahteve. Tako morajo krepiti potenciale posameznika in obenem razvijati societalne kompetence, zagotavljati enake možnosti in hkrati ustvariti pogoje, v katerih bo zagotovljen optimalen razvoj posameznika.

K zahtevnosti pedagoškega dela prispevata tudi izjemno hitro rastoče novo znanje na vseh strokovnih področjih ter razvoj nove tehnologije, ki na prav poseben način spreminjata naše vsakdanje življenje.

Vse to so dejavniki, zaradi katerih današnji učitelj ne more učinkovito opravljati svojega dela, če ni vključen v profesionalno skupnost, ki mu zraven temeljnega profesionalnega znanja daje trdnost pri opravljanju tako kompleksnega dela, kot je vzgojno-izobraževalni proces.

Prav krepitev profesionalne skupnosti je bil ključni cilj tega projekta. Povezati vse gimnazije na Slovenskem, omogočiti, da si učitelji izmenjujejo primere dobre prakse in da oblikujejo gradiva, ki jih uporabljajo pri svojem delu.

Rezultati projekta so presegli vsa pričakovanja. Ne gre več za projekt, temveč za profesionalno gibanje, ki ga sicer ne bi mogli uresničiti v takem obsegu z nobenim drugim pristopom ali dejavnostjo.

Projekt je dokaz, da strokovni delavci svojega dela ne opravljajo zgolj strokovno, temveč ga jemljejo kot poslanstvo, ki želi usmerjati dijake k moralni in intelektualni odličnosti.