Kako (pre)\u017eiveti trenutek, ko s te\u017eavo dojamemo, da je na\u0161la tudi nas? Bolezen, ki nam \u017eivljenje postavi na glavo, lahko prinese tudi novo jutro in nam poka\u017ee pot do nas samih.<\/p>\n
Kako se spopasti z boleznijo in jo pustiti za sabo? V pomo\u010d so nam lahko besede, ki so se zapisale sodelavki, zmagovalki v te\u017eki \u017eivljenjski preizku\u0161nji, in navdihujo\u010di prijateljici.<\/p>\n
Roza. Kaj vse mi pade na misel ob tej besedi?! Ravno rojena deklica, moja najljub\u0161a vrtnica, barva, ki popestri moj stas … tudi nebo se lesketa v tej barvi … In – mesec oktober.<\/p>\n
Ta zdru\u017euje vse nas, ki smo izku\u0161njo s to boleznijo imeli, in vse tiste, ki so zaradi nas ozave\u0161\u010deni. Pa tudi vse tiste, ki nam v tej izku\u0161nji stojijo ob strani.<\/p>\n
O raku\u00a0 vedno razmi\u0161ljamo kot o sovra\u017eniku, saj nenazadnje zares vzame preve\u010d \u017eivljenj. Pa vendar se mi sama po sebi postavljajo vpra\u0161anja. Koliko vas\/nas ve, da je ozdravljiv, \u010de ga odkrijejo dovolj zgodaj? Koliko vas\/nas ve, da je zgodnje odkrivanje odvisno od nas samih? Koliko vas\/nas ve, da je 10-letno pre\u017eivetje bolnic kar 80 %? Koliko izmed vas\/nas ve, da imamo \u0161tevilna zdravila, ki uspe\u0161no zavirajo bolezen, tudi ko je \u017ee napredovala?<\/p>\n
Seveda se ti, ko sam zboli\u0161,\u00a0 zdi, da se je svet zru\u0161il nate. In pred tabo se zavrti \u017eivljenje – in misel na smrt je neizbe\u017ena.\u00a0 Tak\u0161na miselnost je obremenjujo\u010da. Nau\u010diti se mora\u0161 preprosto \u017eiveti in se soo\u010dati z diagnozo. Ko ti to uspe, je naslednji pomemben korak: ne pozabiti \u017eiveti.<\/p>\n
Naj se vse ne vrti okoli bolezni, ne si dovoliti, da so misli pre\u017eete s pesimizmom in, nenazadnje, s smrtjo! Na to, kako se bodo stvari razvile, vpliva ne\u0161teto dejavnikov. Prepri\u010dana sem, da je na\u0161 um eden izmed njih. Tako mi je moj kirurg onkolog neko\u010d rekel: “Imeti mora\u0161 cilje!”<\/p>\n
Medicina je naredila pomembne premike v smeri bolj\u0161e ozdravitve raka dojke, pa tudi v smeri podalj\u0161anja pre\u017eivetja bolnic. Vendar je informiranost vsake posameznice zares pomembna in lahko znatno vpliva na sam potek dogodkov.<\/p>\n
Vodi nas nekak\u0161na notranja intuicija, ki je mene peljala do genetskega testiranja, do preventivnih pregledov in vse do Onkolo\u0161kega in\u0161tituta.\u00a0 Naj vas torej ne bo sram spra\u0161evati! Preberite vse, kar vas zanima, in ne se le prepustiti toku dogodkov. To je va\u0161e najmo\u010dnej\u0161e oro\u017eje. Medicina pa vam bo stala ob strani z vsem, kar zmore in zna.<\/p>\n
Onkolo\u0161ki in\u0161titut se tako spremeni v tvoje pribe\u017eali\u0161\u010de, poln je \u010dudovitih zdravnikov in medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov, ki so tam zate. In ti pomagajo narisati nasmeh na obrazu in najti pot do sebe. To ni hi\u0161a strahov. To je na\u0161 drugi dom.<\/p>\n
Ko vse to raz\u010disti\u0161, ko se sprijazni\u0161 in si preprosto ne dovoli\u0161 pomilovanja, ko se ne ozna\u010di\u0161 kot ubog in onemogel, potem je vse la\u017eje. Na\u0161 um res lahko dela \u010dude\u017ee.<\/p>\n
Roza je moja barva. Naj postane tudi TVOJA! Tudi z rakom dojke je svet lahko ro\u017enat in \u017eivljenje se lahko vrne v svoje ustaljene tirnice. Pomembno pa je, da ostanemo zvesti samemu sebi in ne pozabimo, kako pomembni smo.<\/p>\n
<\/p>\n
Zapisala: Nata\u0161a Mur\u0161ec, profesorica sloven\u0161\u010dine na ERUDIO Zasebni gimnaziji<\/a>.<\/pre>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kako (pre)\u017eiveti trenutek, ko s te\u017eavo dojamemo, da je na\u0161la tudi nas? Bolezen, ki nam \u017eivljenje postavi na glavo, lahko prinese tudi novo jutro in nam poka\u017ee pot do nas samih. Kako se spopasti z boleznijo in jo pustiti za… Nadaljuj z branjem →<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":4050,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[81,35,34,59],"tags":[322,83,91,432,323,430,431,72,76],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4045"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4045"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4045\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4049,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4045\/revisions\/4049"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4050"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4045"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4045"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4045"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}