\u00bbPr\u0161u je, pr\u0161u sveti Martin,
\non ga je krstil, jest ga bom pil.\u00ab<\/p><\/blockquote>\n
Poganske korenine<\/strong><\/h5>\nTa pomembni kr\u0161\u010danski praznik ima poganske korenine. Na\u0161i davni predniki so obhajali praznik v zahvalo za dobro letino. V tem \u010dasu so imeli tudi koline, da so si pripravili zalogo mesa za zimo.<\/p>\n
Sveti Martin\u00a0eden izmed prvih svetnikov
\n<\/strong><\/h5>\nV obdobju pokristjanjevanja kr\u0161\u010danska cerkev zaradi priljubljenosti praznovanja, ki so ga spremljale pojedine, le-tega ni ukinila. (Do)dala mu je le kr\u0161\u010dansko vsebino, priljubljenega svetnika, svetega Martina Tourskega iz 4. stoletja, po rodu z dana\u0161nje Mad\u017earske. Rodil se je poganskim star\u0161em. S 15 leti se je pridru\u017eil rimski vojski, ki je odhajala v Galijo (dana\u0161njo Francijo). Hitro je napredoval v \u010dastnika. Iz tega obdobja je dogodek, ki se je zgodil pozimi pred mestnimi vrati Amiensa (severno od Pariza), kjer je Martin sre\u010dal prezeblega in na pol nagega bera\u010da. Svoj topli voja\u0161ki pla\u0161\u010d je prerezal na pol in mu ga polovico podaril. ![\"sv_martin_web-e1416139479313\"](\"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/sv_martin_web-e1416139479313.jpg\")
To je bil za\u010detek njegove spreobrnitve. Kmalu je bil kr\u0161\u010den in je izstopil iz vojske ter deloval kot misijonar, zatem pa precej \u010dasa \u017eivel kot pu\u0161\u010davnik v dana\u0161nji Italiji. Leta 371 je bil izvoljen za \u0161kofa v Toursu v Franciji. Kljub nazivu je ostal skromen, ni \u017eivel v \u0161kofovski pala\u010di, ampak raje z menihi v revnih ko\u010dah izven mesta. Zaradi svoje skromnosti in nesebi\u010dnosti je bil pri ljudeh zelo priljubljen. Umrl je 8. novembra 397 v Toursu, star ve\u010d kot osemdeset let.<\/p>\n
11. november – dan Martin in Martinov<\/strong><\/h5>\nPokopan je bil 11. novembra, zato na obletnico pogreba obhajamo njegov god. Bil je eden izmed prvih svetnikov, ki mu je Cerkev priznala svetni\u0161ko \u010dast. Njegov grob je postal ena najbolj znanih romarskih poti v srednjem veku. Posve\u010denih mu je bilo veliko cerkva, samo na Slovenskem ve\u010d kot sto. Velja za zavetnika dobrodelnosti, vinogradni\u0161tva in doma\u010dih \u017eivali.<\/p>\n
Legenda o svetem Martinu<\/strong><\/h5>\nPo legendi naj bi Martin sprva zavrnil \u0161kofovski naziv in se vernikom skril med jato gosi, ki pa so ga izdale z gaganjem. Od tod morda izvira Martinova gos, najbolj \u00bbtipi\u010dna\u00ab jed tega prazni\u010dnega dne. Bolj verjetno pa je, da gre pri gosi za staro obredno jed, saj je bila ena od daritvenih \u017eivali v poganskih jesenskih \u0161egah. To dokazuje prerokovanje s pomo\u010djo gosje prsne kosti, ki je ohranjeno tudi pri nas. \u010ce je prsna kost Martinove gosi rjava, naj bi bila zelo mrzla zima. \u010ce je bela, bo veliko snega. Ne pozabite letos preveriti! \ud83d\ude42 Hkrati gos zaznamuje \u010duje\u010dnost, ljubezen, dobro hi\u0161no gospodinjo; veter in dih.<\/p>\n
Sveti Martin iz vode dela vin’<\/strong><\/h5>\nDedi\u0161\u010dina martinovanja ka\u017ee, da so v posameznih delih Slovenije namesto gosi pripravljali koko\u0161i, peteline, race ali druge vrste mesa.
\nV vinskih de\u017eelah se je goski za Martinovo na mizi pridru\u017eilo vino, ki prav ta \u010das dozori. To je rodilo legendo, da sveti Martin spremeni vodo v vino.
\nPo besedah etnologa dr. Janeza Bogataja Martinovo danes ostaja prete\u017eno dru\u017einski praznik, zdru\u017een s kulinariko in pija\u010do, \u010deprav poznamo tudi posebno obliko na javni, prireditveni ravni. To so veselice oziroma t. i. martinovanja, na katerih pa premalo poskrbimo za vklju\u010ditev sestavin kulinari\u010dne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n
Za vas smo pripravili primer martinove pojedine za vegane<\/a>. Pa dober tek!<\/p>\nPovzeto po:
\nBogataj, Janez: Sto sre\u010danj z dedi\u0161\u010dino na Slovenskem. Pre\u0161ernova dru\u017eba, Ljubljana, 1992, str. 332.
\nOvsec, J. Damjan: Velika knjiga o praznikih. Domus, Ljubljana, 1993, str. 172 \u2013 178.<\/p>\n
Vir naslovne fotografije:\u00a0http:\/\/www.btc-city.com\/dogodek\/45\/veselo-martinovanje-z-drustvom-vinogradnikov-goricko<\/p>\n
Pripravila: Vanja Zidar \u0160mic, prof. zgodovine in univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, ERUDIO zasebna gimnazija.<\/pre>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Imenujemo ga tudi jesenski pust, saj zaklju\u010duje jesensko delo na polju. V ta \u010das segajo zahvalne nedelje. Njihov namen je zahvala za vse, kar je \u010dlovek pridelal med letom. Na Slovenskem je priljubljen praznik, ker je povezan z vinom, Slovenci… Nadaljuj z branjem →<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":2032,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[81,35,34,59,29],"tags":[83,255,161,79,196,254,243,69,172,253,80,72,76],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1900"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1900"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1900\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4163,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1900\/revisions\/4163"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2032"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1900"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1900"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1900"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n<\/strong><\/h5>\n
V obdobju pokristjanjevanja kr\u0161\u010danska cerkev zaradi priljubljenosti praznovanja, ki so ga spremljale pojedine, le-tega ni ukinila. (Do)dala mu je le kr\u0161\u010dansko vsebino, priljubljenega svetnika, svetega Martina Tourskega iz 4. stoletja, po rodu z dana\u0161nje Mad\u017earske. Rodil se je poganskim star\u0161em. S 15 leti se je pridru\u017eil rimski vojski, ki je odhajala v Galijo (dana\u0161njo Francijo). Hitro je napredoval v \u010dastnika. Iz tega obdobja je dogodek, ki se je zgodil pozimi pred mestnimi vrati Amiensa (severno od Pariza), kjer je Martin sre\u010dal prezeblega in na pol nagega bera\u010da. Svoj topli voja\u0161ki pla\u0161\u010d je prerezal na pol in mu ga polovico podaril. To je bil za\u010detek njegove spreobrnitve. Kmalu je bil kr\u0161\u010den in je izstopil iz vojske ter deloval kot misijonar, zatem pa precej \u010dasa \u017eivel kot pu\u0161\u010davnik v dana\u0161nji Italiji. Leta 371 je bil izvoljen za \u0161kofa v Toursu v Franciji. Kljub nazivu je ostal skromen, ni \u017eivel v \u0161kofovski pala\u010di, ampak raje z menihi v revnih ko\u010dah izven mesta. Zaradi svoje skromnosti in nesebi\u010dnosti je bil pri ljudeh zelo priljubljen. Umrl je 8. novembra 397 v Toursu, star ve\u010d kot osemdeset let.<\/p>\n
11. november – dan Martin in Martinov<\/strong><\/h5>\nPokopan je bil 11. novembra, zato na obletnico pogreba obhajamo njegov god. Bil je eden izmed prvih svetnikov, ki mu je Cerkev priznala svetni\u0161ko \u010dast. Njegov grob je postal ena najbolj znanih romarskih poti v srednjem veku. Posve\u010denih mu je bilo veliko cerkva, samo na Slovenskem ve\u010d kot sto. Velja za zavetnika dobrodelnosti, vinogradni\u0161tva in doma\u010dih \u017eivali.<\/p>\n
Legenda o svetem Martinu<\/strong><\/h5>\nPo legendi naj bi Martin sprva zavrnil \u0161kofovski naziv in se vernikom skril med jato gosi, ki pa so ga izdale z gaganjem. Od tod morda izvira Martinova gos, najbolj \u00bbtipi\u010dna\u00ab jed tega prazni\u010dnega dne. Bolj verjetno pa je, da gre pri gosi za staro obredno jed, saj je bila ena od daritvenih \u017eivali v poganskih jesenskih \u0161egah. To dokazuje prerokovanje s pomo\u010djo gosje prsne kosti, ki je ohranjeno tudi pri nas. \u010ce je prsna kost Martinove gosi rjava, naj bi bila zelo mrzla zima. \u010ce je bela, bo veliko snega. Ne pozabite letos preveriti! \ud83d\ude42 Hkrati gos zaznamuje \u010duje\u010dnost, ljubezen, dobro hi\u0161no gospodinjo; veter in dih.<\/p>\n
Sveti Martin iz vode dela vin’<\/strong><\/h5>\nDedi\u0161\u010dina martinovanja ka\u017ee, da so v posameznih delih Slovenije namesto gosi pripravljali koko\u0161i, peteline, race ali druge vrste mesa.
\nV vinskih de\u017eelah se je goski za Martinovo na mizi pridru\u017eilo vino, ki prav ta \u010das dozori. To je rodilo legendo, da sveti Martin spremeni vodo v vino.
\nPo besedah etnologa dr. Janeza Bogataja Martinovo danes ostaja prete\u017eno dru\u017einski praznik, zdru\u017een s kulinariko in pija\u010do, \u010deprav poznamo tudi posebno obliko na javni, prireditveni ravni. To so veselice oziroma t. i. martinovanja, na katerih pa premalo poskrbimo za vklju\u010ditev sestavin kulinari\u010dne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n
Za vas smo pripravili primer martinove pojedine za vegane<\/a>. Pa dober tek!<\/p>\nPovzeto po:
\nBogataj, Janez: Sto sre\u010danj z dedi\u0161\u010dino na Slovenskem. Pre\u0161ernova dru\u017eba, Ljubljana, 1992, str. 332.
\nOvsec, J. Damjan: Velika knjiga o praznikih. Domus, Ljubljana, 1993, str. 172 \u2013 178.<\/p>\n
Vir naslovne fotografije:\u00a0http:\/\/www.btc-city.com\/dogodek\/45\/veselo-martinovanje-z-drustvom-vinogradnikov-goricko<\/p>\n
Pripravila: Vanja Zidar \u0160mic, prof. zgodovine in univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, ERUDIO zasebna gimnazija.<\/pre>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Imenujemo ga tudi jesenski pust, saj zaklju\u010duje jesensko delo na polju. V ta \u010das segajo zahvalne nedelje. Njihov namen je zahvala za vse, kar je \u010dlovek pridelal med letom. Na Slovenskem je priljubljen praznik, ker je povezan z vinom, Slovenci… Nadaljuj z branjem →<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":2032,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[81,35,34,59,29],"tags":[83,255,161,79,196,254,243,69,172,253,80,72,76],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1900"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1900"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1900\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4163,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1900\/revisions\/4163"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2032"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1900"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1900"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1900"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Po legendi naj bi Martin sprva zavrnil \u0161kofovski naziv in se vernikom skril med jato gosi, ki pa so ga izdale z gaganjem. Od tod morda izvira Martinova gos, najbolj \u00bbtipi\u010dna\u00ab jed tega prazni\u010dnega dne. Bolj verjetno pa je, da gre pri gosi za staro obredno jed, saj je bila ena od daritvenih \u017eivali v poganskih jesenskih \u0161egah. To dokazuje prerokovanje s pomo\u010djo gosje prsne kosti, ki je ohranjeno tudi pri nas. \u010ce je prsna kost Martinove gosi rjava, naj bi bila zelo mrzla zima. \u010ce je bela, bo veliko snega. Ne pozabite letos preveriti! \ud83d\ude42 Hkrati gos zaznamuje \u010duje\u010dnost, ljubezen, dobro hi\u0161no gospodinjo; veter in dih.<\/p>\n
Sveti Martin iz vode dela vin’<\/strong><\/h5>\nDedi\u0161\u010dina martinovanja ka\u017ee, da so v posameznih delih Slovenije namesto gosi pripravljali koko\u0161i, peteline, race ali druge vrste mesa.
\nV vinskih de\u017eelah se je goski za Martinovo na mizi pridru\u017eilo vino, ki prav ta \u010das dozori. To je rodilo legendo, da sveti Martin spremeni vodo v vino.
\nPo besedah etnologa dr. Janeza Bogataja Martinovo danes ostaja prete\u017eno dru\u017einski praznik, zdru\u017een s kulinariko in pija\u010do, \u010deprav poznamo tudi posebno obliko na javni, prireditveni ravni. To so veselice oziroma t. i. martinovanja, na katerih pa premalo poskrbimo za vklju\u010ditev sestavin kulinari\u010dne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n
Za vas smo pripravili primer martinove pojedine za vegane<\/a>. Pa dober tek!<\/p>\nPovzeto po:
\nBogataj, Janez: Sto sre\u010danj z dedi\u0161\u010dino na Slovenskem. Pre\u0161ernova dru\u017eba, Ljubljana, 1992, str. 332.
\nOvsec, J. Damjan: Velika knjiga o praznikih. Domus, Ljubljana, 1993, str. 172 \u2013 178.<\/p>\n
Vir naslovne fotografije:\u00a0http:\/\/www.btc-city.com\/dogodek\/45\/veselo-martinovanje-z-drustvom-vinogradnikov-goricko<\/p>\n
Pripravila: Vanja Zidar \u0160mic, prof. zgodovine in univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, ERUDIO zasebna gimnazija.<\/pre>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Imenujemo ga tudi jesenski pust, saj zaklju\u010duje jesensko delo na polju. V ta \u010das segajo zahvalne nedelje. Njihov namen je zahvala za vse, kar je \u010dlovek pridelal med letom. Na Slovenskem je priljubljen praznik, ker je povezan z vinom, Slovenci… Nadaljuj z branjem →<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":2032,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[81,35,34,59,29],"tags":[83,255,161,79,196,254,243,69,172,253,80,72,76],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1900"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1900"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1900\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4163,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1900\/revisions\/4163"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2032"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1900"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1900"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1900"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nV vinskih de\u017eelah se je goski za Martinovo na mizi pridru\u017eilo vino, ki prav ta \u010das dozori. To je rodilo legendo, da sveti Martin spremeni vodo v vino.
\nPo besedah etnologa dr. Janeza Bogataja Martinovo danes ostaja prete\u017eno dru\u017einski praznik, zdru\u017een s kulinariko in pija\u010do, \u010deprav poznamo tudi posebno obliko na javni, prireditveni ravni. To so veselice oziroma t. i. martinovanja, na katerih pa premalo poskrbimo za vklju\u010ditev sestavin kulinari\u010dne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n
Povzeto po:
\nBogataj, Janez: Sto sre\u010danj z dedi\u0161\u010dino na Slovenskem. Pre\u0161ernova dru\u017eba, Ljubljana, 1992, str. 332.
\nOvsec, J. Damjan: Velika knjiga o praznikih. Domus, Ljubljana, 1993, str. 172 \u2013 178.<\/p>\n
Vir naslovne fotografije:\u00a0http:\/\/www.btc-city.com\/dogodek\/45\/veselo-martinovanje-z-drustvom-vinogradnikov-goricko<\/p>\n
Pripravila: Vanja Zidar \u0160mic, prof. zgodovine in univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, ERUDIO zasebna gimnazija.<\/pre>\n<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Imenujemo ga tudi jesenski pust, saj zaklju\u010duje jesensko delo na polju. V ta \u010das segajo zahvalne nedelje. Njihov namen je zahvala za vse, kar je \u010dlovek pridelal med letom. Na Slovenskem je priljubljen praznik, ker je povezan z vinom, Slovenci… Nadaljuj z branjem →<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":2032,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[81,35,34,59,29],"tags":[83,255,161,79,196,254,243,69,172,253,80,72,76],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1900"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1900"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1900\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4163,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1900\/revisions\/4163"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2032"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1900"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1900"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1900"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}