{"id":1481,"date":"2016-08-16T15:33:04","date_gmt":"2016-08-16T14:33:04","guid":{"rendered":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/?p=1481"},"modified":"2016-08-17T09:45:38","modified_gmt":"2016-08-17T08:45:38","slug":"kranjska-klobasa-klobasa-ki-je-spravila-gor-slovenski-narod","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/kranjska-klobasa-klobasa-ki-je-spravila-gor-slovenski-narod\/","title":{"rendered":"Kranjska klobasa… klobasa, ki je “spravila gor” slovenski narod"},"content":{"rendered":"

Poletje je \u010das, ko nas napadejo lahke in lahkotnej\u0161e jedi, zato je to br\u017ekone tudi pravi \u010das, da se poklonimo jedi, ki je vse prej kot to, jedi, ki ima avgusta svoj festival, in jedi, ki je \u201cspravila gor\u201d slovenski narod.\"Avtobus<\/span><\/p>\n

Kranjska klobasa, ki ima v\u00a0avgustu svoj najsve\u010danej\u0161i dogodek \u2013 festival kranjske klobase, je eden od najbolj trdo\u017eivih in koncentriranih slovenskih narodnih simbolov. Od prve znane omembe v slovenskem \u010dasopisju leta 1849 do dana\u0161njih dni je pokazala stabilnost, kontinuiranost in trdnost, ki je pri drugih s slovenstvom ozna\u010denih stvareh br\u017ekone ne bi na\u0161li. Kranjska klobasa je nekak\u0161na slovenska kulinari\u010dna zastava, brez katere je slovenski narod le neprepoznavna in nepovezana mno\u017eica zelje-, krompirje- in burekjedcev. Z njo Slovenci in Slovenke mahajo, ko \u017eelijo opozoriti nase, ko bodrijo narodna \u010dustva, krepijo ponos. Kranjska klobasa je torej bila in je ena od klju\u010dnih stvari v narodnem prepoznavanju in razlikovanju, jed, ki slovenskega naroda ni pitala le s kalorijami, ampak ga je mastila tudi s ponosom. Dobro je znano, da ljudje porabijo veliko \u010dasa, sredstev in energije pri negovanju svojih kulturnih izbir \u2013 slovenski narod in kranjska klobasa sta odli\u010den primer za to.<\/span><\/p>\n

\"klobasa\"SLIKA: Slovenska kulinari\u010dna zastava (<\/b>Mladina<\/i><\/b>, 24. februar, 2007, naslovnica)<\/b><\/p>\n

Toda pomanjkljivo je, \u010de kranjsko klobaso razumemo le kot nekak\u0161no podobo, emblem zavedanja narodnosti. Njena mo\u010d se skriva v generiranju narodne pripadnosti, s tem ko oblikuje specifi\u010dno skupnost. Njena mo\u010d ni le v repetitivnem interpelacijskem nagovarjanju, ampak predvsem v nenehnem udejanjanju. \u010ce parafraziramo italijanskega patriota Massima D\u2019Azeglia: \u201cUstvarili smo kranjsko klobaso, zdaj moramo \u0161e Slovence.\u201d<\/span><\/p>\n

Slovenskega naroda torej niso ustvarjali le politiki, pesniki, vojaki, pesniki, diplomati in drugi veliki mo\u017eje (in seveda \u017eenske), temve\u010d tudi nepregledna in neobvladljiva mno\u017eica predmetov, stvari, neljudi, med katerimi ima posebno, \u010dastno mesto kranjska klobasa. Kak\u0161en bi torej bil slovenski narod, \u010de se ne bi mastil s kranjsko klobaso? <\/span><\/p>\n

\"Slovenec\"<\/p>\n

Br\u017ekone veliko bolj drobcen, shiran, ni\u010dev. \u010ce odgovorimo s hladnimi dejstvi \u2013 le kranjski klobasi se lahko slovenski narod zahvali, da jo je odnesel brez ostrupljanja. Vsaj tako nas prepri\u010duje novi\u010dka iz \u010dasopisa Rodoljub iz leta 1891:<\/span><\/p>\n

\u00bb(Ostrupljenje s klobaso.) <\/b>V Ulmu na Nem\u0161kem zbolelo je 13 vojakov vsled u\u017eitka pokvarjenih klobas. Jeden je \u017ee umrl. Pri kranjskih klobasah se take nezgode pa\u010d ni bati.\u00ab<\/span><\/p>\n

Jernej Mleku\u017e, dr. znanosti za podro\u010dje interkulturnih\r\n\u0161tudijev, In\u0161titut za slovensko izseljenstvo in migracije,\r\nZnanstvenoraziskovalni\r\ncenter Slovenske akademije znanosti in umetnosti<\/pre>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Poletje je \u010das, ko nas napadejo lahke in lahkotnej\u0161e jedi, zato je to br\u017ekone tudi pravi \u010das, da se poklonimo jedi, ki je vse prej kot to, jedi, ki ima avgusta svoj festival, in jedi, ki je \u201cspravila gor\u201d slovenski… Nadaljuj z branjem →<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":1482,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[81,35,59],"tags":[165,83,161,70,181,183,185,69,182,44,184,80,76],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1481"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1481"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1481\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1490,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1481\/revisions\/1490"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1482"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1481"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1481"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1481"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}