{"id":1465,"date":"2016-08-16T14:47:33","date_gmt":"2016-08-16T13:47:33","guid":{"rendered":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/?p=1465"},"modified":"2016-08-17T09:47:30","modified_gmt":"2016-08-17T08:47:30","slug":"izognite-se-sramoti-na-potovanju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/izognite-se-sramoti-na-potovanju\/","title":{"rendered":"Izognite se sramoti na potovanju"},"content":{"rendered":"

Na potovanju, pomanjkanje besednega zaklada v jeziku dr\u017eave v\u010dasih kompenziramo s tem, da si pomagamo z izrazi iz drugih jezikov. Pri tem se opiramo na lasten jezik (sploh \u010de se posku\u0161amo sporazumeti v katerem izmed slovanskih jezikov), kak\u0161en sorodni jezik ciljnemu, ki ga bolje obvladamo, ali na angle\u0161\u010dino, ki nam ve\u010dini predstavlja prvi tuji jezik. Znani besedi dodamo kon\u010dnico, ki se nam zdi zna\u010dilna za ciljni jezik, in ob\u010dasno se nam celo uspe \u2018izmazati\u2019. Tak\u0161no ugibanje pa nas lahko hitro privede do komi\u010dnih zapletov. Jeziki imajo namre\u010d nemalo podobnih ali enakih besed, ki se v pomenu med sabo popolnoma razlikujejo. Tokrat vam v razli\u010dnih jezikovnih kombinacijah predstavljamo 4 tako imenovane la\u017ene prijatelje, ki vas lahko ob neve\u0161\u010di uporabi spravijo v precej\u0161njo zadrego. \u00a0<\/span><\/p>\n

V PIVOVARNO <\/span>PO MODR\u010cEK (ANG-FRA)<\/span><\/h3>\n

Zaradi skupne zgodovine angle\u0161ko in francosko govore\u010dih ima angle\u0161\u010dina ogromno besed, ki so francoskega izvora. Seveda te ne predstavljajo vedno enakih stvari v enem in drugem jeziku. \u010ce se boste med potepom po Franciji odlo\u010dili za nakup novega spodnjega perila, se ne veselite preve\u010d, ko boste naleteli na stavbo z napisom <\/span>brasserie. <\/span><\/i>\u010ceprav beseda zelo spominja na angle\u0161ko <\/span>brassiere <\/span><\/i>(dalj\u0161a razli\u010dica bolj poznane <\/span>bra <\/span><\/i>\u2013 <\/span><\/i>modr\u010dek<\/span><\/i>), lahko na svoje nakupe pozabite, razen \u010de se vseeno odlo\u010dite, da boste vzeli kaj za pod zob ali da boste degustirali pivo (fr. <\/span>brasserie <\/span><\/i>\u2013<\/span><\/i> lokal s hrano <\/span><\/i>ali <\/span>pivovarna<\/span><\/i>).<\/span><\/p>\n

\"modrcki\"\"pivo\"<\/p>\n

NOSE\u010cA IN OSRAMO\u010cENA? (ANG-\u0160PA) <\/span><\/h3>\n

Mo\u010dno prepletanje angle\u0161\u010dine in \u0161pan\u0161\u010dine (predvsem) v ZDA je privedlo do prav posebne kombinacije jezikov, znane pod imenom <\/span>spanglish. <\/span><\/i>Preoblikovanje angle\u0161kih besed tako, da zvenijo \u0161pansko, ni nobena redkost, vendar se tudi tukaj stvar lahko kon\u010da s popolno zmedo. \u010ce \u017eelite v polomljeni \u0161pan\u0161\u010dini razlo\u017eiti, da vas je sram, ker jezika ne govorite bolj teko\u010de, vam angle\u0161ka beseda <\/span>embarrassed<\/span><\/i> ne bo ravno v pomo\u010d. Fraza <\/span>estoy embarazada<\/span><\/i> vas bo kve\u010djemu spravila \u0161e v ve\u010djo zadrego, ko boste morali sogovorniku pojasniti, da v resnici niste nose\u010di (\u0161pan. <\/span>embarazada<\/span><\/i> \u2013<\/span> nose\u010da<\/span><\/i>).<\/span><\/p>\n

\"noseca\"
\nIZBERITE IZVOZ LJ\u2015WC (SLO-HRV)<\/span><\/h3>\n

Se tudi sami med dopustom na Hrva\u0161kem kdaj zalotite, da v resnici ne govorite hrva\u0161kega jezika, ampak le nizate slovenske besede in jih nagla\u0161ujete tako, da v va\u0161i glavi zvenijo bolj hrva\u0161ko? Je \u017ee res, da sta si jezika zelo podobna, kar pa je kve\u010djemu \u0161e dodaten razlog za pazljivost, saj imata sloven\u0161\u010dina in hrva\u0161\u010dina tudi skupne besede, ki nimajo sorodnega pomena. Si recimo predstavljate presene\u010denje hrva\u0161kih obiskovalcev (ki jim ni poznan slovenski pomen besede <\/span>zahod<\/span><\/i>), ko vidijo, da jih napis na avtocesti opozarja na izvoz za strani\u0161\u010de (hrv. <\/span>zahod<\/span><\/i> \u2013 <\/span>strani\u0161\u010de<\/span><\/i>)? \u00a0<\/span><\/p>\n

\"wc\"<\/p>\n

RUSKE PREBAVNE MOTNJE (SLO-RUS)<\/span><\/h3>\n

\u010ce izvzamemo u\u010denje cirilice, ki za za\u010detnika predstavlja enega izmed ve\u010djih izzivov, si Slovenci pri usvajanju ru\u0161\u010dine lahko precej pomagamo z materin\u0161\u010dino. Ob poslovnem obisku Rusije se boste morda kar hitro opogumili in poskusili tvoriti stavke v ru\u0161\u010dini, kar je seveda ob\u010dudovanja vredno in koristno za u\u010denje jezika. Zopet pa morate biti pozorni na zahrbtne la\u017ene prijatelje. Ko boste hoteli poslovnemu partnerju polaskati z opa\u017eanji, da je dolo\u010dena stvar lahko Rusom v <\/span>ponos<\/span><\/i>, naj vas ne zamika uporaba slovenske besede. Namen, ki ga boste s tem dosegli, bo ravno nasproten od pri\u010dakovanega, saj pri izrazu <\/span>driska<\/span><\/i> ni prav ni\u010d takega, kar bi si nekdo lahko interpretiral kot ponosa vredno <\/span>(rus.<\/span> \u043f\u043e\u043d\u043e\u0341\u0441<\/span><\/i><\/a> \/<\/span>ponos<\/span><\/i>\/ <\/span>\u2013<\/span> driska<\/span><\/i>).<\/span><\/p>\n

V ERUDIO jezikovni ekipi vam svetujemo, da se nikar ne bojte spregovoriti v jeziku dr\u017eave, ki jo obi\u0161\u010dete. Da pa se ne bi zna\u0161li v kak\u0161ni izmed zgoraj opisanih situacij, vam z veseljem pomagamo mi. Pridru\u017eite se nam oktobra na na\u0161ih<\/span> jezikovnih te\u010dajih<\/span><\/a> in skupaj se bomo nasmejali ob odkrivanju zabavnih la\u017enih prijateljev, ki si jih je koristno zapomniti.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Kaja Zalo\u017enik, ERUDIO jezikovni te\u010daji<\/pre>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na potovanju, pomanjkanje besednega zaklada v jeziku dr\u017eave v\u010dasih kompenziramo s tem, da si pomagamo z izrazi iz drugih jezikov. Pri tem se opiramo na lasten jezik (sploh \u010de se posku\u0161amo sporazumeti v katerem izmed slovanskih jezikov), kak\u0161en sorodni jezik… Nadaljuj z branjem →<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":1470,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[35,34,59,29],"tags":[83,174,71,69,44,57,176,175,80],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1465"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1465"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1465\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1492,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1465\/revisions\/1492"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1470"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1465"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1465"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1465"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}