
{"id":1227,"date":"2016-06-08T11:53:03","date_gmt":"2016-06-08T10:53:03","guid":{"rendered":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/?p=1227"},"modified":"2016-07-19T12:32:05","modified_gmt":"2016-07-19T11:32:05","slug":"psihoterapija-izziv-ali-nuja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/psihoterapija-izziv-ali-nuja\/","title":{"rendered":"Psihoterapija \u2013 izziv ali nuja"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: justify;\">Pri\u010dajo\u010di aktualni dogodki v sodobni zahodni dru\u017ebi nas \u010dedalje bolj prepri\u010dujejo o nujnosti\u00a0 pomo\u010di na podro\u010dju du\u0161evnega zdravja posameznika. Z razmahom in zapovedmi neoliberalisti\u010dne politike, ki temelji na individualizmu, se pravi \u2013 vsakemu po lastnih sposobnostih,\u00a0 lahko sklepamo, da bi oskrba v obliki psihoterapevtske obravnave in psihosocialne pomo\u010di potrebovala \u00a0celotna dru\u017eba, toda dokler ni sistemsko urejena problematika psihoterapevtskega dela, ki je trenutno pla\u010dljiva, se psihoterapija lahko izvaja preko razli\u010dnih projektov EU, ki ponujajo pomo\u010d na tem podro\u010dju.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Sodelovala sem v razli\u010dnih projektih, ki so v sklopu svojega delovanja oskrbovali posameznike in skupine s psihoterapevtsko obravnavo. Trenutno sodelujem pri projektih EU za pomo\u010d prosilcem za azil, posameznikom, ki so se zatekli v Slovenijo pred vojno vihro, natan\u010dno, pomo\u010d je ponujena \u017ertvam vojnega nasilja iz vseh vojnih \u017eari\u0161\u010d. Ravno tako sem v skupini \u00bbZdravnikov sveta\u00ab, ki nudi holisti\u010dno obravnavo ube\u017enikom in emigrantom, kjer dnevno ugotavljam nujo psihoterapevtske obravnave vsem, ki so se k nam zatekli v stiski.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Kaj je psihoterapija<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Metode kognitivne in vedenjske terapije, racionalno emotivno vedenjska terapija, dialekti\u010dna vedenjska terapija, terapija sprejemanja in spreminjanja \u2013 ACT, idejni izvori psihoterapije v gr\u0161ki filozofski tradiciji\/sokratska metoda, mindsight \u2013 notranji pogled.<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Psihoterapija je celostno, zavestno in na\u010drtovano obravnavanje psihosocialno in psihosomatsko pogojenih du\u0161evnih motenj in bolezenskih stanj z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami v interakciji ene ali ve\u010d obravnavanih oseb, z enim ali ve\u010d psihoterapevti. Cilj obravnave je olaj\u0161ati ali odpraviti simptome, spremeniti mote\u010da prepri\u010danja, stali\u0161\u010da in vedenjske vzorce ter podpirati osebnostno rast in zdravje obravnavanih. S svojimi klienti izvajam predvsem metode kognitivnega in vedenjskega psihoterapevtskega pristopa in dialekti\u010dno vedenjsko terapijo, vendar uporabljam tudi druge metode in sicer, terapijo sprejemanja in spreminjanja ACT ter ideje izvorne psihoterapije v gr\u0161ki filozofski tradiciji, sokratov pristop, \u00a0ki\u00a0 omogo\u010dajo celostno sliko, vpogled v problematiko oz. diagnostiko in multiplo obravnavo klientov. S pomo\u010djo terapije sprejemanja in spreminjanja\u00a0\u00a0 psihoterapevtsko delo obravnava potek neprilagojenih miselnih vzorcev, ki jih klient prepozna in sprejme kot negativne (avtomatske) misli, povzro\u010dajo\u010de njegovo \u010dustveno nelagodno po\u010dutje. Po sprejemanju modificiramo neprilagojeno mi\u0161ljenje in ga spreminjamo v bolj sprejemljivo oziroma v \u010dustveno optimalno razpolo\u017eenje. S sokratsko metodo pa posku\u0161am priti do odgovorov z vpra\u0161anji, ki se nana\u0161ajo na travmati\u010dne dogodke (kdaj, kako, zakaj itn.). Ob navedenih metodah opa\u017eam pozitivno te\u017enjo klientov sprejeti, spremeniti,\u00a0 predvsem pa poiskati\/najti vzrok \u010dustvene bole\u010dine, ki temelji na neuravnote\u017eenem bazi\u010dnem vzorci, in ki je posledica travmati\u010dne izku\u0161nje. So pripravljeni in naravnani k re\u0161itvi pogosto neznosnih du\u0161evnih stisk in zmo\u017eni prepoznati vzroke napa\u010dnih prepri\u010danj, so pripravljeni na soo\u010danje in prepoznavanje negativnih avtomatskih misli (NAM) oz. na u\u010dinke, ki jih le-te imajo na po\u010dutje. Sokratska metoda je posebno zanimiva tudi zato, ker so klienti prisiljeni poglobljeno razmi\u0161ljati o travmati\u010dnih situacijah, jih analizirati, jih videti z razli\u010dnih zornih kotov ter tako prepoznati pravilno\/pravo re\u0161itev za zmanj\u0161evanje du\u0161evne stiske.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Mnenja sem, da psihosocialno usmerjeni \u0161tudijski programi, kot so Psihosocialna pomo\u010d ali OSM,\u00a0 lahko v veliki meri pripomorejo k \u010dlovekovemu du\u0161evnemu zdravju, posledi\u010dno pa se s tovrstno pomo\u010djo pomaga celotni dru\u017ebi.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Psihoterapevtska obravnava in psihosocialna pomo\u010d je torej paradni konj, temelj du\u0161evnega zdravja dru\u017ebe, ne le zahodne ampak \u00a0dru\u017ebe v \u0161ir\u0161em pomenu in merilu.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Kajti, \u010de ho\u010demo najti v \u017eivljenju smisel, moramo poiskati svojo rano \u2026<\/strong><\/p>\n<pre style=\"text-align: justify;\">mag. Zuzanna Kraskova, predavateljica na vi\u0161je\u0161olskem programu Organizator socialne mre\u017ee<\/pre>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pri\u010dajo\u010di aktualni dogodki v sodobni zahodni dru\u017ebi nas \u010dedalje bolj prepri\u010dujejo o nujnosti\u00a0 pomo\u010di na podro\u010dju du\u0161evnega zdravja posameznika. Z razmahom in zapovedmi neoliberalisti\u010dne politike, ki temelji na individualizmu, se pravi \u2013 vsakemu po lastnih sposobnostih,\u00a0 lahko sklepamo, da bi&#8230; <a class=\"more-link\" href=\"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/psihoterapija-izziv-ali-nuja\/\">Nadaljuj z branjem &rarr;<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":1248,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[34],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1227"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1227"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1227\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1249,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1227\/revisions\/1249"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1248"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1227"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1227"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1227"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}