{"id":1042,"date":"2016-05-11T10:51:37","date_gmt":"2016-05-11T09:51:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/?p=1042"},"modified":"2016-05-12T13:12:14","modified_gmt":"2016-05-12T12:12:14","slug":"naravni-antidepresiv","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.erudio.si\/blog\/naravni-antidepresiv\/","title":{"rendered":"Zaveznik dobrega po\u010dutja – naravni antidepresiv"},"content":{"rendered":"

Naravni antidepresiv:
\n<\/strong>Svetloba, indikator \u017eivljenja in dobrega po\u010dutja.<\/strong><\/h2>\n

Prihaja obdobje toplej\u0161ih temperatur (maj nam je sicer letos povsem aprilsko zagodel), ki nas vabijo na prosto. Son\u010dna svetloba nas pritegne, da odpremo okno in vdihnemo sve\u017ei zrak. Spomladansko sonce nas spodbuja k vse ve\u010dji aktivnosti in povzro\u010di, da ima za\u010detek pomladi neposreden vpliv na \u010dlove\u0161ko telo in posredno deluje tudi kot naravni antidepresiv.<\/p>\n

Izpostavljenost son\u010dni svetlobi spro\u017ei v \u010dlove\u0161kem telesu ve\u010d procesov. \u00bbNisem depresivna, kadar je sonce\u00ab, \u00bbsonce me razveseli\u00ab in podobna prepri\u010danja je pogosto sli\u0161ati od ljudi okoli nas. In v tem je kar precej resnice. Son\u010dni \u017earki imajo razli\u010dne u\u010dinke tako na telesno kot psihi\u010dno po\u010dutje ljudi.<\/p>\n

Dvig spomladanskih temperatur vpliva tudi na vedenje in razmi\u0161ljanje ljudi. Ko pospravimo debela zimska obla\u010dila, postanemo dru\u017eabnej\u0161i in bolj odprti za svojo okolico. Toplina sonca vpliva na pove\u010danje sodelovalnosti in pozitivne naravnanosti. Odnosi med ljudmi se izbolj\u0161ajo in zdi se, da se dobra volja nalezljivo \u0161iri med ljudmi. Sodbe in prepri\u010danja ljudi postanejo pozitivnej\u0161a.<\/p>\n

Spomladansko sonce naj bi imelo vpliv tudi na pove\u010dano spolno slo.<\/em><\/strong><\/p>\n

Son\u010dna svetloba podnevi in tema pono\u010di spro\u017eita dva popolnoma razli\u010dna procesa v na\u0161em telesu. Na\u0161e telo zaradi teme pri\u010dne s procesom spro\u0161\u010danja hormona melatonina, ki nam pomaga, da zaspimo oz. postanemo zaspani.<\/p>\n

Son\u010dna svetloba vpliva na pove\u010danje nevrotransmiterja, imenovanega serotonin, ki ga pogosto imenujemo kar hormon sre\u010de.<\/em><\/strong><\/p>\n

Po drugi strani dnevna\u00a0 svetloba, \u0161e posebej son\u010dni \u017earki in modrina neba, po\u017eene proces spro\u0161\u010danja hormona serotonin, ki je odgovoren za dobro po\u010dutje, ob\u010dutek mirnosti ter zbranosti. Poleg serotonina se s pravilnim in odgovorim izpostavljanjem son\u010dnim \u017earkom pri\u010dne tudi proces ustvarjanja vitamina D (za to so odgovorni UV-B \u017earki, ki spro\u017eijo ustrezne procese v na\u0161i ko\u017ei). Posredno torej son\u010dni \u017earki in modro nebo vplivajo na na\u0161e telo kot naravni antidepresiv.<\/p>\n

\"antidepresiv<\/p>\n

Serotonin <\/strong><\/h4>\n

je kot glasnik sre\u010de odgovoren za \u0161tevilne kompleksne procese v \u010dlove\u0161kem telesu. Pove\u010duje splo\u0161no dobro po\u010dutje in optimizem. Vi\u0161ja koncentracija serotonina vpliva tudi na zmanj\u0161anje depresivnih simptomov in anksioznosti. Pomembno vlogo ima tudi pri uravnavanju ritma spanja, ob\u010dutka sitosti in uravnote\u017eene prebave.<\/p>\n

Pomanjkanje serotonina je povezano z depresijo, negativnimi ob\u010dutki, obupanostjo, prekomerno utrujenostjo in celo z agresivnostjo.<\/strong><\/em><\/p>\n

Serotonin<\/a>\u00a0je v manj\u0161ih koli\u010dinah prisoten tudi v prehrani, nahaja se v \u017eivilih, kot so banane, ananas in \u010dokolada, vendar na \u017ealost na tak na\u010din zanemarljiva majhna koli\u010dina preide iz krvi v mo\u017egane. Obstaja na\u010din, kako spro\u017eimo ve\u010dje nastajanje oz. spro\u0161\u010danje serotonina v telesu, ki ni priporo\u010dljiv, saj kli\u010de po vnosu ve\u010dje koli\u010dine ogljikovih hidratov ob isto\u010dasnem nizkem vnosu ma\u0161\u010dob.<\/p>\n

Vitamin D je pomemben za imunski sistem, tvorbo kosti, zob in mi\u0161ic.<\/i><\/strong><\/h4>\n

Poleg tega lahko preventivno deluje proti raku in kroni\u010dnim boleznim, kot je osteoporoza. V Evropi je son\u010dna svetloba dovolj intenzivna za proizvodnjo\u00a0vitamina D<\/a> od meseca marca do oktobra v opoldanskem \u010dasu. Pri tem ni dovolj, da so izpostavljeni le obraz in roke. Pomembno je, da si v spomladanskih in poletnih mesecih ustvarimo zadostno\u00a0zalogo vitamin D, ki nastaja v podko\u017enem ma\u0161\u010devju in nam omogo\u010da, da v temnih zimskih mesecih pre\u017eivimo brez pomanjkanja tega vitamina.
\nV hrani ga redko zasledimo, a se kot vitamin D3 nahaja v ribjem olju in jaj\u010dnem rumenjaku. Lahko ga zau\u017eijemo tudi z mlekom, ki mu je dodan vitamin D. Seveda se v lekarnah dobijo preparati (predvsem v obliki pr\u0161ila), ki vsebujejo vitamin D3, vendar moramo biti tudi pri vitaminu D zmerni pri u\u017eivanju.<\/p>\n

OPOZORILO:\u00a0Zaradi ve\u010dmese\u010dnega u\u017eivanja vitamina D v odmerkih, ki desetkrat presegajo priporo\u010deno dnevno koli\u010dino, se v krvi zve\u010da koncentracija kalcija. Prvi simptomi so slab\u0161i tek, slabost, bruhanje, mo\u010dna \u017eeja, pove\u010dano odvajanje urina, \u0161ibkost, \u017eiv\u010dnost in visok krvni tlak.<\/strong><\/em><\/p>\n

Pozitivni u\u010dinki modrega barvnega spektra\u00a0<\/strong><\/h4>\n

Modra spada med osnovne barve. V naravi se baha\u00a0v sinjini modrega neba, ki se odslikava v vodi.<\/p>\n

Fiziolo\u0161ki u\u010dinki modrine: umirja sr\u010dni utrip, zmanj\u0161uje ritem dihanja, pomirja, spodbuja k umski aktivnosti, zbranosti itd.<\/em><\/strong><\/p>\n

Njene psiholo\u0161ke asociacije<\/a>:\u00a0jasno, sve\u017ee, lahkotno (barva atmosfere), zra\u010dno, oddaljeno, tiho itd.<\/p>\n

Splo\u0161no o po\u010dutju v spomladanskem \u010dasu<\/strong><\/h4>\n

Ljudje, ki se veliko in redno gibljejo na sve\u017eem zraku tudi v zimskem \u010dasu in u\u017eivajo svetlobo, imajo v spomladanskem \u010dasu manj te\u017eav in niso nagnjeni k spomladanski utrujenosti. Najve\u010d te\u017eav s spomladansko utrujenostjo imajo ljudje, ki ostanejo v zimskem \u010dasu v stavbah in pre\u017eivijo malo \u010dasa na sve\u017eem zraku. Nekateri trdijo, da si iz\u010drpajo zaloge serotonina, kar vodi v nastanek spomladanske utrujenosti. Simptomi spomladanske utrujenosti so iz\u010drpanost, utrujenost, zaspanost in brezvoljnost. Pri nekaterih se pojavljajo tudi ve\u010dja ob\u010dutljivost na vremenske spremembe, omoti\u010dnost, razdra\u017eljivost, glavoboli in v\u010dasih celo bole\u010dine v sklepih. Vse to so tipi\u010dni simptomi spomladanske utrujenosti, ki se obi\u010dajno pojavi v sredini ali proti koncu marca in traja vse tja do sredine ali celo do konca aprila. Spomladanska utrujenost lahko traja do \u0161tiri tedne. \u010ce simptomi v \u0161tirih tednih ne izzvenijo, je treba obiskati zdravnika.<\/p>\n

\"antidepresiv<\/p>\n

Bolj\u0161e po\u010dutje ni edini razlog za odgovorno u\u017eivanje pod modrim nebom v soju son\u010dnih \u017earkov<\/strong><\/h4>\n

Posledice pove\u010dane son\u010dne svetlobe ne vplivajo samo na prosti \u010das posameznika, vpliv pozitivnih u\u010dinkov se ka\u017ee tudi na delovnem mestu.\u00a0Svetloba dokazano spodbuja zmo\u017enosti bolj\u0161e koncentracije, kar ima pozitivne u\u010dinke na uspe\u0161nost ljudi. S pravilnim ravnanjem lahko tudi ljudje nagnjeni k depresivnim stanjem, brez jemanja antidepresivov, na naraven na\u010din izbolj\u0161ajo po\u010dutje in se izognejo tema\u010dnim dnem (pri mo\u010dnih oblikah depresije je kljub vsemu nujen obisk zdravnika).<\/p>\n

Pomanjkanje son\u010dne svetlobe naj bi po nekaterih \u0161tudijah namre\u010d pomenilo tudi pove\u010danje rizika za nastanek dolo\u010denih\u00a0rakastih obolenj<\/a>:<\/span><\/p>\n